Konvergenca telekomunikacij tukaj?
Tehnologija večprotokolnega preklapljanja z oznakami, oziroma multiprotocol label switching (MPLS) prihaja v ospredje po več letih razvoja in s seboj prinaša konvergenco omrežnega prometa. Čeprav se standardi na področju MPLS razvijajo že od leta 1997 in proizvajalci omrežna opreme skušajo prepričati velike stranke, da MPLS naprave omogočajo hitrejši in bolj preprost prenos podatkov ob nižjih cenah, so se stvari šele zdaj začele premikati. Veliki ameriški telekomi so pričeli nadgrajevati svoja omrežja in ponujati prvo MPLS storitev navidezna zasebna omrežja preko MPLS.
Osnovna prednost MPSL opreme je združevanje IP infrastrukture z običajno telekomunikacijsko, saj način prenosa podatkov za opremo ni pomemben. Usmerjevalnik določi pot paketa podatkov na osnovi njegove oznake, vsak usmerjevalnik skozi katerega paket potuje pa zamenja oznako s svojo. To znatno optimizira hitrost prenosa, saj običajni IP usmerjevalniki pregledajo cilj paketa in iščejo najbolj optimalno povezavo. Tak način prenosa podatkov temelji na tradicionalnih sistemih vodovnega preklapljanja kot je denimo ATM, vendar MPLS ni omejen na tehnologijo prenosa podatkov, temveč ga je moč uporabiti tako v IP omrežjih kot v ATM.
Druga bistvena prednost MPLS je možnost ločevanja podatkov v tunele, kar je še posebej uporabno pri navideznih zasebnih omrežjih (VPN). Velika podjetja s podružnicami po več državah lahko z MPLS usmerjevalniki vzpostavijo neposredne VPN povezave, ki omogočajo hiter in nemoten prenos ne glede na razlike v omrežjih različnih držav, takšne VPN povezave pa so primerne tudi za internetno telefonijo. Kljub dolgemu razvoju MPLS in vse večji podpori v telekomunikacijskem svetu, pa MPLS kot standard še ni povsem dorečen, čeprav se stvari spreminjajo vse hitreje. Sredi februarja je Pariz tako gostil Svetovni kongres MPLS 2004, ki je namenjen pobudam za večjo standardizacijo rešitev in skrbi za interoperabilnost med napravami različnih proizvajalcev.
