Kompromitiranih skoraj 6.000 spletnih trgovin
Nizozemski raziskovalec Willem de Groot je razkril analizo, v kateri navaja skoraj 6.000 naslovov spletnih trgovin, kamor so hackerji prikrito namestili zlonamerno kodo, lahko bi temu rekli programske ekvivalente posnemovalcev kreditnih kartic, s katerimi kriminalci kradejo podatke na bankomatih.
Zaskrbljujoče je dejstvo, da je ne zlonamerno kodo de Groot opozoril že lani, od tedaj pa se kljub temu varnostne razmere niso nič izboljšale. Ravno nasprotno, danes je okuženih še bistveno več spletnih trgovin. Po njegovi presoji je bilo pred letom dni najdenih 3.501 spletnih trgovin z zlonamerno kodo. Marca 2016 jih je naštel 4.476, zdaj pa številka kaže 5.925 okuženih trgovin. Ob tem je čez 750 trgovin takih, ki so bile okužene pred letom dni, torej skrbniki tega ne slutijo ali pa so brezbrižni.
V ozadju je kot kaže delo več organiziranih skupin spletnih tatov, ki kradejo podatke o plačilnih karticah in jih nato prodajajo na črnem trgu za okoli 30 dolarjev. Zlonamerna koda je zelo spretno napisana, nameščena med uporabnika in modul za spletna plačila v trgovini, pri tem pa je njeno delovanje povsem nevidno za prodajalce in kupce. Večinoma gre za vrinjeno kodo v Javascriptu, ta pa pošilja podatke na ciljne strežnike. Večina jih je nekje v Rusiji.
De Groot navaja kar tri družine zlonamerne kode, ki s trenutno kažejo v devetih različicah. Programi za posnemanje kartic (skimming) postajajo obenem vedno bolj sofisticirani. Če so sprav zgolj spremljali URL naslove, kjer se je dogajal zaključek transkacije (checkout), novejše pregledujejo tudi priljubljene dodatke (plug-ine) za spletno plačevanje, kot so PayPal, Firecheckout in Onestepcheckout. Zlonamerna koda uporablja javno znane varnostne kopije priljubljenih programov za spletne trgovine, ki jih lastniki pozabljajo popraviti z nadgradnjami.
Nizozemski strokovnjak je razkril tudi del bedastih odgovorov, ki jih dobiva od lastnikov kompromitiranih trgovin. Ti segajo od slepega prepričanja, da imajo vključeno vse kar je potrebno za varnost (denimo uporabo protokola https, ki pa ne varuje pred okužbo na samih strežnikih) do brezbrižnosti, če da je to problem ponudnika e-plačila, ki je zunanji.
Razkritje naslovov trgovin javnosti je morda vendarle spodbudilo akcijo med lastniki trgovin. V roku 48 ur po objavi je bilo »popravljenih« 334 trgovin. A kaj, ko se je med tem okužilo 170 novih.
P.S. V času pisanja članka spletna stran z naslovi, ki jo avtor objavil na Githubu, ni dostopna. Morda je tudi to posledica delovanja spletnih prevarantov.
