Kje so okrogli LCD-ji?

Zasloni s tekočimi kristali (LCD) so z nami v takšni ali drugačni obliki že štiri desetletja, a so skoraj brez izjeme pravokotnih oblik. Sramežljivi poskusi drugačnega formata so okrogli zasloni v pametnih urah (npr. Moto 360 in LG G Watch R), a so še vedno sorazmerna redkost. Izkaže se, da je iz vrste razlogov nepravokoten LCD veliko teže in dražje izdelati, kot bi si mislili.

Sharp je že junija napovedal, da bodo začeli razvijati LCD-panele, ki bodo poljubnih oblik, dokler bo vsaj ena stranica ravna. Obljubo so izpolnili in na sejmu Ceatec, ki ta teden poteka na Japonskem, so pokazali prve prototipe. Ti so namenjeni uporabi v avtomobilih kot moderna, digitalna armaturna plošča. Sharp trdi, da so izdelki nared za množično proizvodnjo in da čakajo le še na proizvajalce avtomobilov, ki bi si jih želeli v svojih modelih.

In zakaj je okrogle LCD-je tako težko izdelati? Razlogov je več, prvi je povsem tehnični. Vsak piksel je treba ločeno krmiliti in elektroniko ter žične napeljave je najlaže položiti v pravokotnem vzrocu, potem pa združiti na eni stranici – to je verjetno razlog, da Sharp vztraja pri eni ravni stranici. Hkrati je Sharp čipe vgradil med piksle, kar poleg večje prilagodljivosti v obliki pomeni, da je lahko roba manj. Te težave se stopnjujejo pri zaslonih, ki morajo biti občutljivi na dotik (recimo pametne ure, ne pa armaturne plošče), kjer potrebujemo ožičeno mrežo nad zaslonom, kar terja dve kolikor toliko ravni stranici, kjer se kontakti stikajo.

Povsem praktičen razlog je rezanje stekla. V ravni liniji tega ni težko narediti, medtem ko rezanje kakršnihkoli drugačnih oblik terja večjo natančnost in povzroči višji izmet, kar podraži stroške priprave. Hkrati okrogla oblika pomeni, da je treba vse komponente tiskanega vezja stisniti na okroglo rezino, kjer je prostora malo. Šele sistemi na čipu (SoC) so po letuj 2012 omogočili dovolj visoko miniaturizacijo in ni presenetljivo, da se o pametnih urah govori šele odtlej.

Nepravokotni LCD-ji so torej – za vogalom.