Kako sta Srbija in Kosovo destabilizirala evropsko električno omrežje
Imetniki električnih pečic, mikrovalovk in ostalih podobnih naprav, ki svojo uro usklajujejo z merjenjem omrežne napetosti, so v minulih tednih ugotavljali, da ure zaostajajo za več kot pet minut. Razlog za zaostajanje je bila nestabilnost evropskega električnega omrežja, ki izvira iz spora med Srbijo in Kosovom.
Čas lahko merimo na različne načine, električne naprave pa se orientirajo na kvarčne kristale, frekvenco električnega omrežja, internetne strežnike (NTP), mobilni signal (GSM) ali GPS. Za domačo elektroniko je uporaba omrežne napetosti najpreprostejši način, ki je načeloma natančnejši od kvarčnih kristalov, saj je frekvenca omrežne napetosti zelo konstantna. Vse to pa se je spremenilo sredi januarja.
Do danes se je nabralo za dobrih pet minut akumuliranega odstopanja, ker je bila v tem času povprečna frekvenca 49,996 Hz in ne 50 Hz. Kaj to pomeni? Ure merijo čas tako, da štejejo število nihljajev omrežne napetosti. Ta mora v enem dnevu zanihati točno 4.320.000-krat. Če je nihajev manj, se v primerjavi z atomskim časom (UTC) nabira zaostanek. Razlika 0,004 Hz se sliši malo, a rezultat je zamuda za več kot 350 sekund.
Pojavljale so se različne razlage, kaj bi utegnil biti razlog. Upad frekvence je povezan z nekontroliranim in nekompenziranim povečanjem porabe električne energije. V tem času je bilo v Evropi zelo mrzlo in sneženo, zato so bile med osumljenci tudi toplotne črpalke in seveda odsotnost proizvodnje iz sončnih elektrarn in nizek vodostaj v hidroelektrarnah.
Evropskozdruženjesistemskihoperaterjevelektroenergetskegaomrežja (ENTSO-E), ki združuje sistemske operaterje iz vseh držav, ki jih pokriva evropsko kontinentalno električno omrežje (RG Continental Europe), je sedaj vendarle posredovalo več informacij. Za odstopanje frekvence sta kriva Srbija in Kosovo, saj je Kosovo porabilo 113 GWh električne energije, za katero Srbija kot skrbnica omrežja ni zagotovila virov. V praksi to pomeni, da je Kosovo omenjeno količino energije parazitiralo v evropskem elektroenergetskem omrežju.
Poleg RG Continental Europe, ki pokriva vse države kontinentalne Evrope (razen baltskih, Belorusije, Ukrajine in Moldovije) ter Maroko, Alžirijo in Tunizijo, so v Evropi še skandinavski, baltski, ruski, britanski in irski sistem. Ti niso sinhronizirani, čeprav so nekateri povezani. Do Velike Britanije, Irske in Skandinavije je na primer evropsko omrežje povezano z enosmerno napetostjo in razsmerniki na obeh straneh.
Padec frekvence se zgodi, ko se poveča poraba električne energije. Hipoma se del kinetične energije generatorjev prelije v električno energijo v omrežju, kar opazimo kot upočasnitev vrtenja. Če se to zgodi nekontrolirano, je padec večji, pri ekstremnih vrednostih (pod 47,5 in nad 52,5 Hz) pa se začno elektrarne odklapljati od omrežja, kar lahko povzroči večje mrke. V praksi do tako ekstremnih odmikov ne pride, ker je proizvodnja natančno usklajena s proizvodnjo, vsaka odstopanja pa se hitro izravnajo s povečanjem proizvodne moči v tistih elektrarnah, ki lahko hitro odreagirajo (in seveda s čezmejnim dokupom). Nekompenzirana odstopanja se namreč drago plačujejo s kazenskimi pribitki.
ENTSO-E pojasnjuje, da je napaka tako tehnični kot politični problem. Tehnično bodo frekvenco uskladili še ta teden, večji problem pa bo politična rešitev problema. Ta bo morala obsegati plačilo izkoriščene energije (113 GWh je približno enotedenska proizvodnja Nuklearne elektrarne Krške) kot tudi razrešitev napetosti med Srbijo in Kosovom, da se to ne bo ponavljalo. Medtem Srbija in Kosovo obtožujeta drug drugega.
Za gospodinjske aparate pa sta možnosti dve. Lahko jih pustite z napačnim časom in počakate, da se v omrežju manjkajoči čas nadoknadi (nekaj časa bo frekvenca 50,01 Hz, da ujamemo zaostanek), ali pa jih ponastavite ter potem čez nekaj tednov še enkrat (saj bodo tedaj prehitevale).
