Kako je matematična analiza odkrila pomote na voliščih
Eden izmed utemeljenih očitkov posvetovalnim referendumom na splošno je, da gre zgolj za zelo drago preverjanje javnega mnenja, ki nima nobenih pravnih posledic, do istega (ali celo bolj reprezentativnega rezultata) pa bi precej ceneje prišli z robustnimi raziskavami javnega mnenja. Po drugi strani pa tako velikansko število glasov omogoča statistično analizo vse do nivoja volišč, kjer je mogoče s sorazmerno visoko verjetnostjo pokazati na možne napake. Tudi na letošnjih referendumih je na slabem odstotku volišč prišlo do napak pri ugotavljanju izida, ki sicer niso vplivale na končni rezultat, jih pa sedaj DVK preverja in odpravlja.
Nanje je opozoril Tim Kmecl, računalnikar in matematik, ki redno analizira rezultate glasovanje. To je storil tudi za vse štiri referendume in svoje izsledke skupaj z vso kodo in surovimi podatki delil na Githubu, da jih lahko vsakdo preveri. Najprej je analiziral podatek z dne 13. oktobra in ugotovil, da je v devetih primerih skoraj zagotovo prišlo do pomote pri vpisu, največkrat zamenjave za ali proti. DVK je podatke preverila in ugotovila, da se je to res zgodilo, ter popravila vnose. Analiza opozarja na še 17 vnosov, kjer je prav tako statistično zelo verjetno, da so lokalni odbori napačno vpisali rezultate v informacijski sistem. Te podatke bo DVK še preverila.
Kmecl je primerjal rezultate vseh štirih referendumov, ki so na istih voliščih v stabilnih razmerjih. To pomeni, da je mogoče iz rezultatov treh referendumom z visoko verjetnostjo napovedati rezultate četrtega. Kjer je takšen napovedni model bistveno zgrešil realnost, je preveril, ali bi z zamenjavo glasov za ali proti to ujemanje izboljšal. Če se to zgodi, je to zelo močan indic, da se je primerila pomotoma.
Sistematičnih prirejanj podatkov ni ugotovil, saj so napake na rezultate vplivale v obe smeri – za in proti – približno enakomerno. Zato tudi popravki ne bodo spremenili končnega izida, bodo pa nekoliko spremenili število glasov za in proti.
Tovrstne pomote se dogajajo povsod po svetu, običajno na približno enem odstotku volišč. Statistična analiza rezultatov jih lahko z veliko verjetnostjo odkrije, kar omogoča ponovno štetje in popravek. To se v moderni dobi tudi preverja.
