Objavljeno: 5.12.2019 05:00

Kaj leži na koncu umetne inteligence?

Umetno inteligenco uporabljamo vsak dan na vsakem koraku, le zavedamo se tega ne. Priporočeni videoposnetki na YouTubu, prikazane objave na Facebooku ali pametni asistenti – vsi uporabljajo umetno inteligenco. Ob hitrem razvoju se zdi, da je prihodnost vsaj parabolična, če ne eksponentna. Kaj pa če se to ne bo zgodilo?

Na Wired so objavili zanimiv intervju, v katerem Jerome Pesenti, ki v Facebooku vodi oddelek za umetno inteligenco, pojasnjuje, s kakšnimi izzivi se soočajo. Pesenti, ki je v preteklosti delal tudi v IBM-u na projektu Watson, dobro ve, o čem govori.

Facebook se na primer sooča z velikim problemom neprimernih vsebin, ki segajo od lažnih novic, zavajanja do odkritega sovražnega govora in celo nezakonitih vsebin. Vsega tega ljudje ne morejo praktično odstraniti, zato je nujno delovanje pametnih algoritmov, ki so del umetne inteligence. Pri tem pa Pesenti pojasnjuje, kaj je sploh cilj razvoja umetne inteligence. V Facebooku želijo ustvariti inteligenco, ki bo tako dobra kot človek.

Toda kaj to sploh pomeni? Nekateri raziskovalci in podjetja želijo ustvari splošno umetno inteligenco (AGI, artificial general intelligence), ki ne bi bila specializirana za posamezna opravila, temveč prilagodljiva. A Pesenti ob tem svari, da sploh ne vemo, kaj bi to pomenilo. Tudi ljudje nismo strokovnjaki za vse, le priučimo še lahko marsičesa – ne pa vsega. Hkrati zagovorniki (in tudi nasprotniki) AGI pogosto trdijo, da je od tod le še korak do singularnosti. AGI naj bi bila sposobna izboljševati sama sebe. To ni nujno res, saj smo ljudje po neki definiciji AGI, pa se še vedno ne moremo v nedogled izboljševati. Naša pamet je omejena. Bo tako tudi pri AGI?

Globoko ali strojno učenje predstavlja pomemben del umetne inteligence, a tudi tu je izzivov še precej. Pesenti pravi, da je povsem možno, da bomo zadeli ob zid, ko bo nadaljnje izboljševanje nemogoče zaradi fizikalnih omejitev. V inženirstvu temu pravimo problem skaliranja (scaling problem) in je  znan problem, ko se sistemi v večjem merilu obnašajo fundamentalno drugače kakor v pomanjšanih verzijah.

Umetna inteligenca je še vedno visoko na radarju tehnoloških podjetij, ki povečujejo vlaganja vanjo. Pričakovanja so velika, gotovosti ni. So si pa vsi strokovnjaki edini v enem – razvoja ne bo možno ustaviti ali usmerjati s predpisi in prepovedmi. Omejitve bo postavila tehnologija.

Wired

Več novic

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Severna Koreja s kriptovalutami in lažnimi zaposlenimi nakradla milijarde

    Za razliko od praktično vseh ostalih držav se Severna Koreja v veliki meri zanaša na internetni kriminal in kriptoprevare za financiranje delovanja države in izogibanje sankcijam. Tudi eden večjih letošnjih vdorov, ko so neznanci z borze Bybit ukradli za poldrugo milijardo dolarjev kriptovalute ether, je bil plod Severne Koreje.

    Objavljeno: 27.10.2025 07:00
  • Popolnoma drugačno električno kolo

    Rivianovo hčerinsko podjetje Also, specializirano za mikromobilnost, je predstavilo inovativno električno kolo TM-B (Transcendent Mobility - Bike), ki obljublja povsem novo izkušnjo vožnje. 

    Objavljeno: 23.10.2025 16:00
  • V Londonu vam bodo verjetno ukradli telefon

    Samo v lanskem letu so v Londonu ukradli 80.000 pametnih telefonov, kar je v milijonski metropoli sicer malo, a vseeno precej več kot v drugih podobno velikih mestih v Evropi. In približno tretjino več kot leto pred tem. Trend je torej zaskrbljujoč.

    Objavljeno: 23.10.2025 05:00
  • SD-kartica na dnu Atlantika preživela implozijo Titana

    Raziskovalci so na dnu Atlantskega ocena v bližini razbitine Titanika našli SanDiskovo spominsko kartico SD, s katere so lahko sneli 12 fotografij in devet videoposnetkov. Kartica je tja potonila pred dvema letoma, ko je implodirala podmornica Titan, s katero je podjetje OceanGate želelo obiskati razbitine slavnega parnika.

    Objavljeno: 22.10.2025 05:00
  • Tri četrtine vseh satelitov je Starlinkovih!

    S precej manj pozornosti javnosti, kot bi si tako pomembne spremembe zaslužile, v Zemljino orbito izstreljujemo satelite hitreje kot kdajkoli doslej. Prednjačijo ponudniki satelitskega dostopa do interneta, med katerimi je najhitrejši Starlink. Ta je 19. oktobra z raketo Falcon 19 v vesolje poslal še 28 satelitov, s čimer je presegel magično mejo 10.000.

    Objavljeno: 22.10.2025 07:00
  • Uvodnik: Vedno je kriv DNS!

    Konec oktobra se je zgodilo nekaj, kar bi lahko imenovali že klasika digitalne dobe – Amazonov oblak AWS je spet odpovedal poslušnost. Tokrat je šlo za podatkovni center US-EAST-1, tisti najbolj obremenjeni in najstarejši del Amazonove infrastrukture, ki poganja velik del svetovnega spleta.

    Objavljeno: 28.10.2025 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor November 2025
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji