Javna agencija za spodbujanje investicij in .. informacijska tehnologija
Predstavljajte si, da bi finančna uprava od vas vsako leto zahtevala, da postavite strežniško infrastrukturo, razvijete API za dostop, ji sporočite naslov za dostop, uporabniško ime in geslo. Nato bi se uprava povezala na dva milijona teh strežnikov in z vsakega pretočila podatke posameznika, da bi lahko izračunala dohodnino. Tak način bi bil bizaren, nesorazmeren, potraten – a prav to si je zamislila agencija Spirit, javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije.
Javna agencija Spirit je ta teden IT-jevcem v podjetjih, ki so bila dobila državno pomoč za nakup energentov med zadnjo energetsko krizo ali so njihovi dobavitelji, poslala navodila za poročanje. Da je poročanje obvezno, opredeljuje že zakon, a načina ne določa. Tega je določila agencija Spirit sama.
Poročati morajo vsi upravičenci, ki so operaterji (SODO, Plinovodi ipd.), dobavitelji in posredni dobavitelji. Slednji so vsi, ki izdajajo kakršnekoli račune, kjer komurkoli zaračunavajo energent. V praksi je to lahko tudi skupnost stanovalcev bloka, ki ima na strehi postavljeno anteno mobilnega operaterja, če mu ločeno zaračunava tudi porabo energije in če se je odjemalec (torej operater) prijavil v sistem pomoči. Posredni dobavitelj tega sploh ne ve, zato je Spirit objavil seznam vseh prejemnikov pomoči na spletu. Vsak posredni dobavitelj pa mora preveriti, ali zaračunava kakršenkoli energent komu izmed njih, saj je v tem primeru zavezan poročati podatke o porabi energije in ceni.
To je zakonska zahteva, a prava bizarnost je način poročanja, kot si ga je zamislila agencija. Marca letos so podjetjem naložili, da razvijejo API in postavijo lastne strežnike, kamor se bo Spirit povezoval in odjemal podatke. Spirit je pripravil podrobna tehnična navodila, kako morajo API-ji delovati (da, spletna stran je trenutno nedosegljiva). Podjetja morajo postaviti ustrezno infrastrukturo, nato pa Spiritu prek elektronske pošte (!) sporočiti naslov URL, uporabniško ime in geslo (!) za dostop. Nato se bo Spirit povezoval na teh približno 500 strežnikov in počasi pridobival podatke s klici, kot so opisani v navodilih. Strežniki bodo morali delovati še globoko v leto 2024.
V praksi to pomeni, da bo 500 podjetij razvijalo API-je, ki delajo isto stvar, in postavljalo svojo infrastrukturo. Bistveno bolj logičen način bi bil seveda obrnjen, kjer bi Spirit postavil infrastrukturo, kamor bi podjetja odlagala podatke – kot na primer to počnemo v eDavkih. Spirit trdi, da so se za svojo rešitev odločili, ker je s tem odgovornost za pravilnost podatkov na ramenih poročevalcev. A to seveda ni edini način. Četudi bi Spirit postavil ustrezno infrastrukturo, bi lahko dodal ustrezne preizkuse in preverbe, da se odlagajo podatki v primernem formatu, vsebinska pravilnost pa je tako ali tako že pravno odgovornost poročevalca.
Odkar je Spirit opomnil IT-jevce v približno 500 podjetjih, naj postavijo zahtevano infrastrukturo, so jih ti seveda zasuli z elektronsko pošto. Problem so rešili tako, da so organizirali delavnico, kjer so mirno povedali, da na elektronska sporočila s tehničnimi vprašanji ne morejo pravočasno odgovarjati in da naj ljudje raje pokličejo neposredno gospoda Gorazda, ki je na Spiritu za to odgovoren. Dodali so še, da bo testiranje API-jev možno le do 21. 7. 2023, čeprav je rok za pripravo delujočega produkcijskega API-ja 31. 7. 2023. A zadnji mesec ima Spirit druge obveznosti, dodajajo.
O razumevanju konceptov v IT pa še dvoje. Prvič, Spirit pričakuje, da bodo upravičenci po elektronski pošti poslali URL-je, uporabniška imena in gesla za dostop do API-jev. Nekdo bo torej pretipkaval to elektronsko pošto v neko bazo. In drugič, Spirit je posnetek delavnice in prosojnice s predstavitve objavil na – Dropboxu.
