Java dopolnila 30 let
Pred tremi desetletji je izšla prve generacija programskega jezika Java, ki je imela smeli moto: napiši enkrat, poganjaj kjerkoli. Ko je v 90. letih v Sunu nastajala Java, se je imenovala še Oak, namenjena pa je bila digitalnim napravam. Kmalu je odkrila splet in Java je zacvetela.
Idejo WORA (Write Once Run Anywhere) je udejanjila z virtualnim strojem (Java Virtual Machine), ki bi moral poganjati prevedeno kodo kjerkoli. Po sintaksi je Java sorazmerno podobna C-ju, v praksi pa so jo mnogokrat presenetile hroščatosti izvedenk JVM. Kljub temu se je Java med razvijalci prijela, Microsoft je pristavil svoj lonček z Visual J++, ki ga je kasneje po Sunovem pritisku in tožbi upokojil.
Dve desetletji je bila Java silno priljubljena, šele v zadnjem desetletju pa so jo počasi prehitevale alternative. Ves čas je ostajala med 10 najpopularnejšimi jeziki, pred C in C++. Svoj čas, na primer leta 2015, je bila celo najbolj priljubljena med jeziki.
Še danes kljub častitljivi starosti in številnim alternativam ostaja nezamenljiva, ker po svete tečejo milijarde vrstic javanske kode. Java sicer ni več Sunova, saj jo je leta 2010 z nakupom Suna dobil Oracle, večina JVM-jev pa je odprtokodnih. Oracle sicer danes zaračunava tudi nekaj stvari, ki so bile nekoč zastonj, kar je sprožilo večji premik od Jave, a je ta daleč od zatona. Java – hočeš, nočeš – ostaja z nami tudi v svojem četrtem desetletju.
