Iz našega arhiva: Brez žic, a z novim standardom

Računalnikov je v naših gospodinjstvih vse več - seveda pa vsak potrebuje dostop do spleta. V Monitorju zato že dlje časa sledimo razvoju brezžičnih usmerjevalnikov, končno pa smo dočakali tudi dokončen novi standard, ki obljublja višje hitrosti in daljše domete.

Že kar nekaj časa se namreč vleče zgodba z novim standardom, imenovanim 802.11n. Prvi osnutki namreč segajo v leto 2005, šele letos (oziroma lani, torej 2009) pa smo dočakali končni standard. Dejansko so ga do neke mere izsilili sami izdelovalci. Že v času standarda 802.11g so si izmišljevali načine, kako bi pohitrili prenos podatkov. Te rešitve so bile marsikdaj vezane le na opremo enega izdelovalca, kombiniranje rešitev dveh izdelovalcev je tako praviloma privedlo do nižjih hitrosti od obljubljenih.

V Monitorju smo tako že leta 2005 preizkusili prve rešitve, ki so želele postati nekaj več - so bile tako rekoč pre-N, oziroma so ponujale malo več kot takrat aktualni standard G. Ker te rešitve niso bile med seboj ravno najbolj združljive, so se pri združenju WiFi leta odločili ratificirati vmesni standard, Draft-N. Od leta 2007 naprej so tako izdajali certifikate za omrežno opremo pod oznako Draft-N, ki je bila zasnovana na drugi različici specifikacije 802.11n (Draft 2.0). Iz tega standarda pa do končne oblike smo prešli konec oktobra 2009, tu pa je pomembno predvsem to, da je standard povsem združljiv s prejšnjimi rešitvami, ki so nosile oznako Draft-N.

In čemu sploh ta boj za višje hitrosti? Hitrosti spletnih povezav sicer rastejo, a so jim brez težav še vedno kos tudi starejši usmerjevalniki 802.11g. Število računalnikov, ki jih večina usmerjevalnikov povezuje, je še vedno dokaj nizko - tudi prenašanja datotek po krajevnem omrežju na prvi pogled ni bistveno več, kot ga je bilo pred nekaj leti.

Izjemnega pomena pa je predvsem večpredstavnost. Danes ima vse več naprav vgrajene brezžične vmesnike, domači uporabniki pa tudi pričakujejo vse manj žic. Tako je naprodaj silno veliko televizorjev, ki podpirajo brezžična omrežja. Seveda pa moramo nekako spraviti do njih video in zvok, to pa je za stara brezžična omrežja že pravi zalogaj.

Preostanek in nadaljevanje članka si lahko preberete na sledeči povezavi:

http://www.monitor.si/clanek/brez-zic-a-z-novim-standardom2/