Intelova strežniška ofenziva
Pravi zaslužki v računalništvu se skrivajo v poslovnem segmentu, denimo na področju strojne opreme velja za strežniška okolja in podatkovne centre. Kdor misli drugače, še vedno živi v zmoti. Nič čudnega torej, da se je Intel s svojo zadnjo ofenzivo namenil prav v ta segment. Procesorski gigant sicer že doslej to tržišče obvladuje, saj ima kar vsakih osem od desetih strežnikov na svetu vgrajene procesorje znamke Intel. Da bo tudi v prihodnje ostalo tako, naj bi poskrbelo kar 17 novih različic nove procesorske arhitekture Intel Xeon, generacija 5500.
Pri Intelu pravijo, da novi izdelki predstavljajo najnovejše poglavje v zgodbi, ki sega v leto 1995, ko je Intel predstavil procesor Intel Pentium Pro. Takrat je bilo prodanih manj kot 750.000 strežnikov na temelju Intelove arhitekture, kar je predstavljalo samo 10 odstotkov vseh prihodkov od prodaje strežniške strojne opreme. Intel Pentium Pro je bil prvi Intelov čip, optimiziran za strežniška opravila, njegova arhitektura pa je postala hrbtenica interneta.
Po tej plati imajo najnovejši Xeoni manjšo smolo, saj prihajajo na trg ob za informatiko manj ugodnih razmerah, kjer podjetja iščejo vse mogoče prihranke in investicije prelagajo na poznajša obdobja. Kljub temu pa utegnejo celo izkoristiti trenutne gospodarske razmere. V negotovih časih lahko podjetja zamenjajo obstoječe strežnike Xeon s strežniki Xeon 5500 in dosežejo povrnitev naložbe že v osmih mesecih, tako vsaj kažejo številka za srednje zahtevna strežniška okolja.
Intelovi Xeoni iz serije 5500 namreč prinašajo kombinacijo takojšnjih in dolgoročnih prednosti. Kakopak jih odlikuje visoka zmogljivost, saj glede na prihodno generacijo (Xeon 5400) zmorejo obdelati med 70 in 125 odstotkov poslovnih zahtev več, kar bo dobrodošlo pri zahtevnejših aplikacijah s področij visokozmogljivega računalništva ter računalništva v oblaku. Novi Xeoni podpirajo optimizacijo za paralelnost ali na frekvenco delovanja, virtualne ali fizične naprave, aplikacije, ki zahtevajo najvišjo zmogljivost, ali aplikacije, kjer je pomembna nizka poraba energije. Tehnologije, ki vse našteto omogočajo, slišijo na Intel Turbo Boost Technology, Hyper-Threading Technology, Power Gating, Extended Page Tables in Intel Virtualization Technology (VT) FlexMigration.
Nove strežniške rešitve na Xeonih 5500 so že napovedali vsi večji Intelovi partnerji, med njimi Cisco, Dell, Fujitsu, HP ter IBM.
Intel Xeon 5500 v številkah 17 modelov novih procesorjev Intel Xeon, ki so bili razviti v okviru projekta Nehalem-EP, se ne razlikuje le po delovni frekvenci, temveč tudi po količini predpomnilnika. Pri strežniških aplikacijah lahko novi procesorji skupaj s pomnilnikom DDR3 delujejo pri najvišji frekvenci 2,93 GHz, njihova poraba energije pa se giblje od 60 do 95 vatov. Pod določenimi pogoji lahko tehnologija Intel Turbo Boost Technology zagotovi frekvence vse do 3,22 GHz, odvisno od procesorja in sistemske konfiguracije. Frekvence pri delovnih postajah segajo do 3,2 GHz, pri čemer poraba energije dosega 130 vatov. S tehnologijo Intel Turbo Boost Technology je mogoče doseči frekvenco 3,46 GHz, seveda če le-to dovoljujejo ostali parametri (hladilna rešitev, obremenjenost posameznih jeder ... Vsak procesor ima lahko do 8 MB predpomnilnika L3.
