Intel z več jedri
Intel je na konferenci IDF razkril, da trenutno vzdržuje 15 projektov, ki se tičejo večjedrnih procesorjev. Od teh jih je 5 že tako daleč, da so udeleženci lahko videli delujoče primerke ustreznih dvojedrnih procesorjev - Itanium 2 (Montecito), Xeon (65 nm Dempsey), Pentium (90 nm Smithfield, 65nm Presler) pa tudi mobilni Pentiumi M (65 nm Yonah).
Še najbližje uradni predstavitvi je Smithfield, ki bo luč sveta ugledal v drugem četrtletju 2005 in sicer v dveh različicah. Pentium Extreme Edition (pozor, brez 4) bo dvojedrni procesor, kjer bo vsako jedro premoglo Hyperthreading, po 1 MB predpomnilnika (sedanji enojedrni Extreme Edition ga premore 2 MB) in 64-bitne ukaze, delovna frekvenca pa bo 3,2 GHz. Skoraj popolnoma enak bo >>novo imenovani<< Pentium D, le da bo imel izključen Hyperthreading. Oba procesorja sta izdelana na eni sami silicijevi ploščici, medtem ko bodo nekateri drugi procesorji v prihodnosti izdelani tudi iz dveh ploščic (npr. 65 nm različica Smithfielda, z razvojnim imenom Presler). Procesorja bosta sedla v podnožje LGA775.
Pripadajoče osnovno vezje 955X Express bo podpiralo do 8 GB pomnilnika (DDR2 667) in 4 kanale SATA. Slednje bo z ustrezno vgrajeno logiko omogočalo sestavljanje diskovnih polj RAID 0 in 1 ter celo 5 in 10, za kar je bilo do sedaj treba kupiti poseben krmilnik.
Na predstavitvi je bilo mogoče videti Pentium Extreme Edition, ki je kompleksno sliko v programu Cinema 4D izrisal dvakrat hitreje kot sedanji enojedrni Pentium 4. Intel sicer opozarja, da bodo take ekstremne pohitritve deležni le programi, ki so zelo dobro prilagojeni večnitnosti. Pohitritev se bo sicer poznala tudi v samem operacijskem sistemu, ki danes v ozadju poganja vsaj še protivirusni program, če ne tudi požarni zid, zaščito pred vuhunskimi programi in še kaj.
Po besedah odgovornih so večjedrni procesorji alternativa povečevanju delovnih frekvenc procesorjev, čemur se je Intel do nadaljnjega odpovedal. Višanje delovnih frekvenc namreč povečuje težave z gretjem procesorjev, medtem ko naj večjedrni procesorji ne bi potrebovali bistveno več električne energije kot enojedrni (prikazani delujoči sistemi niso imeli nič večjih hladilnikov kot sedanji Pentiumi 4). Hkrati je vpeljava več jeder v procesorski svet eleganten nov način vzdrževanja Moorovega zakona, ki pravi da se število tranzistorjev (oz. zmogljivost) podvoji vsake dve leti.
Intel predvideva, da bo leta 2006 kar 70% njegovih procesorjev za osebne računalnike dvojedrnih, na strežniškem področju pa bo ta številka celo 85%. Kljub temu enojedrnih procesorjev še ne bodo kaj kmalu ukinili. Do konca tega desetletja naj bi bili na voljo do štirijedrni procesorji, vsako jedro pa naj bi prek Hyperthreadinga zmoglo obdelovati do 8 niti.
