Intel v varčnih strežnikih
Intel je (še vedno) nesporni kralj procesorjev za osebne računalnike in strežnike, počasi se prebija tudi s procesorji za pametne telefone in tablice (prvi resen preboj naj bi bila Samsungova 8- in 10,1-palčna tablica Galaxy Tab 3, ki bo temeljila na procesorjih Atom). Hkrati pa skrbi za tržišče, ki se še ni razvilo, vendar se morda bo – tržišče »mikro strežnikov«, torej strežnikov v strežniških farmah, kjer je ključna nizka poraba električne energije.
Tržišče obeta, da se bo zelo razvilo v naslednjem letu, ko ga bo napadla falanga podjetij, ki stavijo na 64-bitne procesorje ARMv8, zato si Intel ne more privoščiti, da bi zaspal (kot je zaspal na področju telefonov in tablic). Trenutna rešitev so varčni procesorji Xeon E3, ki temeljijo na arhitekturi Ivy Bridge (22 nm) in porabijo do 17 W in še varčnejši strežniški Atomi arhitekture Centerton (32 nm), ki porabijo do 6 W. Te naj bi še letos zamenjala Xeon E3 (arhitektura Haswell) s porabo do 13 W in Atom (Avoton oz. Rangeley) narejen v tehnologiji 22 nm. Atomi z arhitekturo Avoton, ki jih proizvajalci naprav imajo že od marca, sicer premorejo kar 8 jeder in množico perifernih krmilnikov. Uradno jim bo ime Atom C2000 (predhodnik ima oznako Atom S1200).
Že leta 2014 naj bi tehnologija izdelave, tako za Xeone, kot Atome, dosegla 14 nm. Dejstvo, da so procesorji Atom s tehnologijo izdelave 22 nm letos ujeli preostale Intelove procesorje, kaže na to, da Intel z njimi misli zelo resno, na vseh področjih.
