Intel Athena – prenosniki z resničnimi 9 urami delovanja

Intel je v pričakovanju na junijski sejem Computex, na katerem proizvajalci v zadnjih letih množično prestavljajo nove prenosnike za novo sezono, spregovoril o projektu Athena, s katerim imajo ambicijo dvigniti baterijsko delovanje prenosnikov na realnih 9 ur.

Poudarek je na besedi »realnih«, saj proizvajalci danes v oglaševanju navajajo še bistveno višje številke, ki se gibljejo med 15 in 20 urami največjega trajanja delovanja. Iz izkušenj in testov v Monitorju pa že leta vemo, da so te številke v realnem življenju povsem nedosegljive - ralno so lahko tudi do trikrat nižje.

Z največjim trajanjem delovanja proizvajalci tipično navajajo delovanje prenosnika, ki opravlja zelo enostavno nalogo in to povsem odklopljeno od interneta, brez brezžičnih povezav in drugih energijsko potratnih opravil. V današnjih povezanih časih in za današnje generacije kupcev je to nekaj, kar je povsem neuporabno.

Podjetju Intel se ta pretekla praksa oziroma praksa njegovih partnerjev danes vrača v obliki upadajočega zanimanja za prenosne računalnike (in posledično Intelove sestavne dele), ki so eden od glavnih virov prihodkov družbe. Zato so se odločili, da javno podobo povsem spremenijo.

Projekt Athena je pravzaprav skupek optimizacij strojne opreme, s katero naj bi prenosniki z današnjimi komponentami lahko delovali v realnem okolju vsaj 9 ur. "Realno okolje" je opisano kot tipična vsakdanja raba, ki vključuje internetni dostop, brezžične povezave in pretočno predvajanje video posnetkov. Stranski cilj projekta je tudi hitrejši sistem polnjenja akumulatorjev – za štiri ure delovanja prenosnika bi moralo zadostovati pol ure polnjenja.

Athena ne predvideva uporabe večjih in težjih akumulatorjev. Ravno nasprotno, prenosniki naj bi postali tanjši (zgled so nekdanji "ultrabooki"), obenem pa naj cena nove generacije prenosnikov ne bi presegla 800 dolarjev, kar je po tržnih raziskavah še sprejemljiva cifra "za množice".

Intel je ob tem oznanil ustanovitev preizkusnih laboratorijev Project Athena Open Labs, kjer bodo lahko proizvajalci s pomočjo Intelovih tehnikov preizkusili in optimizirali strojno opremo, preden se ta znajde v končnih izdelkih. Intel namreč napoveduje certificiranje prenosnikov, ki bodo združljivi s platformo Athena.

Kakšne optimizacije bodo pravzaprav počeli v teh laboratorijih? Intel je predstavil prvi primer, ki se v praksi v laboratorijih že izvaja. Skupaj s proizvajalci zaslonov so razvili algoritem na osnovi strojnega učenja, ki s pomočjo kamere zazna, kdaj uporabnik dejansko gleda na zaslon ter ustrezno zmanjša ali povsem izključi celoten oziroma dele zaslona. Prihranki so menda velikanski in prekašajo porabo energije video kamere, ki mora pri tem nenehno snemati okolico.