IDF jesen 2004
Intel je na jesenski izvedbi razvojne konference IDF 2004 spregovoril o svojih načrtih in novostih za prihajajoče mesece, pa tudi širše. V ospredju dogajanja je brez dvoma usmeritev proizvajalca čipov v procesorje, ki bodo vsebovali dve, kasneje pa morda tudi več jeder. Po novih načrtih naj bi Intel dvojna jedra vgradil v svoje osrednje izdelke, procesorje Pentium in Xeon v drugi polovici leta 2005, toda to bo šele začetek poti z več jedri. Do leta 2006 pa naj bi bila že polovica vseh Intelovih izdelkov podprta z dvema jedroma.
Eden od glavnih razlogov za ubiranje poti z več jedri leži v dejstvu, da proizvajalec na ta način znatno poveča zmogljivost procesorja, brez da bi bistveno povečal porabo energije in segrevanje, kar je danes velika ovira pri izdelavi zmogljivejših, hkrati pa prostorsko bolj učinkovitih sistemov. Opazovalci sicer menijo, da je na tem področju Intel nekoliko zaspal, saj je AMD še pred tem najavil enako strategijo, katere izdelki pa bodo kot kaže prej na voljo kupcem.
Prvi Xeoni MP z več jedri nastajajo pod delovnim imenom Tulsa, še pred tem pa bodo pri Intelu predstavili različice Cranford in Potomac, ki bodo vsebovali že znane tehnologije, kot je Intel EMT64, SpeedStep in Demand Based Switching. Prav ti Xeoni bodo prvi, ki bodo izdelani v 90-nm tehnologiji ter podpirali pomnilnike DDR2 in razširitveno vodilo PCI Express. Vse skupaj bo podpiral sistemski nabor >>Twin Castle<<, ki bo lahko oskrboval do štiri procesorje. Zelo kmalu pa naj bi predstavili še naslednika nedavno predstavljenih Xeonov DP z imenom Irwindale, ki bo imel višje delovno frekvenco in 2 MB velik predpomnilnik.
V razvoju je tudi nova različica procesorjev Itanium (Montecito), ki ima poleg dveh jeder tudi 24 MB velik predpomnilnik, katerega delovanje so premierno prikazali tudi na konferenci IDF. Temu projektu bo sledil projekt Montvale, ki bo prvi Itanium v 65-nm arhitekturi. Kasneje naj bi dvojna jedra našla mesto tudi v drugih procesorjih proizvajalca, vključno v mobilnih različicah za prenosne računalnike. Zanimiv je podatek, da bosta v prihodnje Itanium in Xeon temeljila na skupni platformi, ki pa bo dala še vedno dva izdelka - Whitefield (Xeon MP) in Tukwila (Itanium 2).
Intel je sicer na konferenci precej spregovoril o spremnih tehnologijah, ki pa bodo ključnega pomena za uspeh osnoven dejavnosti. Ena takih sta projekta Vanderpool in Silverdale, s katerima naj bi procesorji dobili podporo za sistemsko virtualizacijo in bolj učinkovit izkoristek procesorskih zmogljivosti v strežniških, kasneje pa tudi namiznih sistemih.
Ena od večjih novosti na srečanju IDF je brez dvoma predstavitev prvega čipa, ki podpira brezžično omrežno specifikacijo WiMax, oziroma IEEE 802.16-2004. Izdelek z imenom Rosedale, ki je pravzaprav pravcati sistem na eni rezini, podpira širokopasovno brezžično povezovanje (70 Mb/s) s precej večjim dometom (do 50 km) kot današnje brezžične tehnologije. Obenem a ima vgrajene krmilnike za omrežno povezave, kar naj bi precej zmanjšalo proizvodne stroške končnih naprav. Po sedanjih načrtih naj bi prve teste opravili v začetku 2005, do polovice leta pa bodo izdelki s čipom Rosedale že v prodaji.
Intel je tudi nadvse aktiven pri tehnologijah za boljši nadzor računalniških sistemov. Novost na tem področju je tehnologija Active Management Technology (AMT), ki omogoča nadzor računalnikov na daljavo, prek omrežij, tudi v primeru, če gre za neznane sisteme, izključene in celo okvarjene računalnike, pri katerih operacijski sistem ne deluje pravilno. Rešitev temelji na strojni rešitvi in sistemski programski opremi, ki omogočata nadzor in spremembe parametrov, brez da bi moral v ta namen operater fizično dostopati do računalnika. Izdelke, ki podpirajo AMT so že napovedali številni proizvajalci nadzorniških sistemov, kot so Altiris, BMC Software, Check Point, Computer Associates in drugi.
