Google odgovarja na sankcije Evropske komisije
Po tem, ko je Evropska komisija kaznovala Google s kaznijo v višini 4,34 milijarde evrov, je spletni velikan na svoj način odgovoril na visoko sankcijo. V svojem blogu so zapisali, da ne razumejo, kako bi s svojim Androidom omejevali izbiro. Pravzaprav naj bi bilo stanje ravno nasprotno.
Google trdi, da 89% uporabnikov v raziskavi same Evropske komisije navaja, da na trgu pametnih telefonov poteka tekma med operacijskima sistemoma Android in iOS; Google torej ni sam in se mora za tržni delež boriti.
Videti je, da želi Google svojo odprtost podkrepiti predvsem s številkami. Trdijo, da Android danes uporablja 24.000 različnih naprav, 1.300 različnih proizvajalcev, vključno s proizvajalci iz EU: Nizozemske (Fairphone), Finske (HMD Global/Nokia), Francije (Archos), Nemčije (Gigaset), Madžarske (Navon), Italije (Clementoni), Latvije (Just5), Poljske (Myphone), Romunije (Allview), Spanije (BQ) in Švedske (Doro). Res pa je, komentiramo mi, da vsi našteti skupaj predstavljajo neznaten delež prodanih mobilnih telefonov v Evropi.
Nadalje navajajo, da imajo proizvajalci povsem prosto izbiro, katere aplikacije prilagajo svojim izdelkom v prodaji. Tipičen telefon ima tako vnaprej naloženih okoli 40 programov različnih proizvajalcev. Prav tako imajo svobodo pri izbiri sami uporabniki, ki v povprečju sami naložijo še okoli 50 aplikacij. Res pa je, komentiramo mi, da bi bili telefoni brez prednameščenih Googlovih aplikacij Gmail, Youtube, Chrome in predvsem Play, bolj ali manj neuporabni, zato jih v prodaji, vsaj izven Kitajske, bolj ali manj ni.
Nenazadnje pa apelirajo na dejstvo, kar bi lahko tolmačili tudi kot svojevrsten pritisk, morda celo grožnjo, da po njihovih podatkih 1,6 milijona Evropejcev živi od razvoja mobilnih aplikacij. Skratka, Google sebe prikazuje kot prijaznega do partnerjev in do kupcev.
Pri tem same kazni, neposredne obrazložitve navedenih razlogov za kazen in zakaj niso ali če sploh bodo odgovorili na zahteve Evropske komisije, pri Googlu ne komentirajo. Ravnanje močno spominja na podobne neprepričljive argumentacije, ko so bili na zatožni klopi drugi proizvajalci, na primer Microsoft. Iz zgodovine vemo, da taki pritiski na javnost niso ničesar spremenili, Microsoft je moral svoje izdelke vseeno prilagoditi zahtevam EU (dodati izbiro brskalnika, ponudi alternativne protivirusnike...).
