Google in Apple proti zaposlenim
V Kaliforniji se odvija sojenje, na katerem tožniki dokazujejo, kako so vodilna tehnološka podjetja z gentlemanskimi dogovori od leta 2000 naprej potiskala njihove plače - navzdol. Gre za koruptivna in nedovoljena dejanja, za kartelne dogovore, v katere naj bi bil vpleten tudi pokojni ustanovitelj Appla Steve Jobs, skupaj s sedanjim predsednikom uprave Googla Ericom Schmidtom. Tajni in najverjetneje tudi nezakoniti dogovori naj bi se začeli že leta 2005, ko so bile sprejete poslovne strategije, na podlagi katerih multinacionalke niso zaposlovale ali prevzemale zaposlenih iz drugih, konkurenčnih podjetij. Vse to je mogoče ugotoviti na podlagi elektronske korespondence, ki je bila razkrita na ameriških sodiščih.
Gre za koruptivna in nedovoljena dejanja, za kartelne dogovore, v katere naj bi bil vpleten tudi pokojni ustanovitelj Appla Steve Jobs.
Kot je odkril novinar časnika Pando Daily Mark Ames, so bili omenjeni gentlemanski dogovori formalno sprejeti leta 2005, ko so bile v Silcijevi dolini potrebe po inženirjih na vrhuncu. Dogovor je bil do te mere opazen, da je ameriško pravosodno ministrstvo v zvezi s tem leta 2010 pričelo celo s protimonopolno preiskavo, ki je nato privedla tudi do tožbe v imenu okoli 100.000 zaposlenih, ki so jim s tem dogovorom onemogočili boljše zaposlitve in boljše plače ter jih s tem od leta 2000 pa do danes oškodovali za skupaj najmanj 9 milijard dolarjev. Deveto ameriško okrožno sodišče je že zavrnilo zahtevo vodilnih Appla, Googla, Intela in drugih glede izločitve dokazov v obliki njihovih pisem. Tako je odločila sodnica Lucy Koh, ista sodnica, ki je nedavno razsojala v primeru Appla proti Samsungu. V dogovor naj bi bili vpleteni tudi vodilni v podjetjih Adobe, Intuit in Pixar.
Po doslej znanih podatkih naj bi bil glavni arhitekt tega sporazuma prav Steve Jobs, vendar je bil tudi sedanji predsednik uprave Eric Schmidt, kot dokazuje pismo višjega svetovalca pri Googlu Billa Campbella z dne 27. februarja leta 2005, neposredno vpleten, saj je »odločno preprečil vse napore, da se zaposli kdorkoli z Appla«. Schmidt naj bi ob tem Shoni Brown, svoji višji podpredsednici, zadolženi za poslovne operacije, le z besedami omenil »pakt« in sicer zato, ker je dejal, da »ne želim puščati papirnati sledi, zaradi katerih bi nas lahko pozneje tožili«. Tudi ustanovitelj Googla Sergey Brin je bil opozorjen, ko je poskusil najeti nekatere zaposlene iz ekipe, ki je na Applu delala na spletnem brskalniku Safari. Ustanovitelj Appla Steve Jobs naj bi se v elektronskem pismu, ki ga je pridobil Pando Daily, skliceval na gentlemanski dogovor, ko je zagrozil Brinu in zapisal, da »če najameš samo enega od teh ljudi, to pomeni vojno«. Brin je takoj nato ustavil sklepanje pogodb o zaposlitvi z zaposlenimi pri Applu.
Nekdanji predsednik uprave podjetja Palm Edward Colligan je na sodišču potrdil, da je Steve Jobs uveljavljal to politiko tudi tako, da je grozil s svojo zaposlitvijo Palmovih uslužbencev, ali pa, še huje, da bo Apple vložil tožbe zoper podjetje Palm Inc. zaradi kršitve patentnih pravic. Colligan je trdil, da je Jobsu dejal, da je takšno ravnanje »najverjetneje nezakonito« ter da se Palm Inc. – računalniško podjetje, ki ga je pozneje kupil HP – ne bo pustil ustrahovati zaradi napovedanega pravnega spora glede patentnih pravic. »Če boste ubrali pot tožb zaradi patentnih pravic, lahko tudi mi odgovorimo s tožbami na isti podlagi, vendar ne verjamem, da je pravda pravi odgovor,« je Colligan po lastni izpovedi dejal Stevu Jobsu. Kmalu po sklenjenem dogovoru med Googlom in Applom je prišlo tudi do prve praske med direktorjem uprave podjetja Adobe Brucom Chinzenom in Stevom Jobsom, saj naj bi Adobe poskusil najeti nekatere zaposlene v Applu.
Na Jobsov protest je Chinzen odgovoril, da je prepričan, da gentlemanski sporazum v tem primeru ne velja, »ker smo se dogovorili, da ne zaposlujemo samo zaposlenih na višjih ravneh« ter da zato predlaga, »da tako ostane« ter da je »odprt za razpravo« in da bi bilo »dobro, če bi se glede tega strinjali«. Jobs mu je odgovoril zelo ostro: »Dobro, potem bom našim zaposlovalcem dejal, da lahko brez težav pristopijo h komurkoli iz Adoba, ki ni zaposlen na višji ravni, ki torej ni direktor ali zelo pomembna oseba. Ali dobro razumem vaše stališče?« Chinzen je hitro odgovoril, da raje ne bi želel, da se aktivno pristopa h kateremukoli zaposlenemu iz kateregakoli podjetja, ter da bo o tem, če se Jobs strinja, »obvestil svoje ljudi«. Ko je Google leta 2007 poskusil najeti enega od zaposlenih v Applu, je bil o tem takoj obveščen šef Googla z osebnim sporočilom Jobsa, da tega »ne bi želel videti«. Takoj zatem je bil Googlov zaposlovalec zelo javno odpuščen v poduk drugim, ki bi si drznili kršiti »pakt o nenapadanju«.
Zelo mračno vlogo v tem dogajanju je odigral tudi režiser epopeje Vojna zvezd George Lucas. Lucas je namreč svoje podjetje Lucasfilm prodal Stevu Jobsu, dokler je bilo podjetje neodvisno, pa je večkrat pojasnjeval, zakaj meni, da vsa podjetja, ki delujejo na tem področju, ne bi smela konkurirati druga proti drugemu pri zaposlovanju delavcev, saj je bilo to v nasprotju z njegovim občutkom normalnosti in bi škodilo – dobičkom. Kot je razvidno iz dokumentov sodišča, je bil George Lucas prepričan, da v tem primeru ne gre za »normalno industrijsko tekmovanje«. Lucas se je zato s Pixarjem dogovoril, da Lucasfilm in Pixar a) ne bosta zaposlovala zaposlenih v njunih podjetjih; b) bosta obvestila drug drugega o vsaki ponudbi za delo, poslani zaposlenemu v drugem podjetju, tudi v primeru, če bi ta zaposleni predlagal zaposlitev sam, brez posredovanja novega podjetja; c) da bo vsaka ponudba glede plače 'končna', da bi se tako preprečilo dvigovanje plač tega in drugih zaposlenih.
Vsa podjetja, zoper katera se vodi spor, sicer trdijo, da njihovi dogovori niso imeli nobene zveze z nižanjem plač. Toda sodišče je že razsodilo, da obstaja »obsežna dokumentacija«, da so bili ti dogovori oblikovani prav zato, da bi zniževali plače zaposlenih in da so to vlogo tudi uspešno opravljali. Prav zato so bila plačila za podobna dela v vseh podjetjih zelo izenačena, podjetjem pa so ostajali na računih zelo visoki dobički. Sojenje se bo sicer nadaljevalo 27. maja na sodišču v San Joseu v Kaliforniji.
Igor Mekina, Mladina
