Evropski podatkovni centri bi radi postali del električnega omrežja

Združenje evropskih podatkovnih centrov EUDCA (European Data Centre Association) pripravlja predlog, v katerem želijo Evropsko unijo prepričati, da bi podatkovne centre razglasili kot del električnega omrežja. Na ta način bi lahko prišli do sredstev in spodbud, s katerimi bi lahko prešli na okoljsko bolj sprejemljivo uporabo energije.

Podatkovni centri danes globalno porabijo približno 3% električne energije, ki jo uporablja človeštvo. Morda se to komu ne zdi veliko, a podatkovni centri sodijo med največje porabnike energije, hkrati pa rastejo hitreje kot drugi industrijski porabniki. Za svoje nemoteno delovanje resda uporabljajo pretežno električno energijo iz omrežja, a večinoma premorejo tudi velikanske dizelske generatorje, ki služijo kot nadomestni vir v primeru izpadov.

Ti dizelski generatorji pa so celovito gledano velikanski onesnaževalci okolja. Nedavna raziskava je pokazala, da prispevajo okoli 2% izpustov, ki škodujejo okolju. Evropskim podatkovnim centrom zato v bližnji prihodnosti grozijo kazni, saj EU zaostruje okoljske zahteve, ki jih mnogi podatkovni centri ne bodo mogli spoštovati.

Res je, da mnogi novejši podatkovni centri že danes uporabljajo okolju prijaznejše vire energije (nekje v razponu 50-100% porabe), vendar večino tvorijo centri, kjer bi bile investicije v čistejše vire energije ekonomsko povsem nevzdržne. Investicije za posamezni podatkovni center lahko segajo tudi tja do 200 milijonov dolarjev, kar pri teh podatkovnih centrih ne povrnejo niti v naslednji 20-30 letih. Če bi med tem morali plačevati še okoljske kazni, pa se rok poplačila še bistveno podaljša.

Združenje EUDACA predlaga rešitev, ki rešuje več težav naenkrat. Podatkovne centre bi obvarovala kazni, hkrati pa bi prispevala k manjšemu onesnaževanju okolja. Po drugi strani pa bi omogočila državam, da imajo dodatne vire energije, ki jih bi lahko uporabili v konicah porabe.

Predlagana tehnologija je znana – velikanski zalogovniki električne energije (velikanski »UPS-i«). Ti omogočajo, da vanje električno energijo shranimo ko je produkcija večja od porabe, denimo podnevi s sočnimi elektrarnami in uporabljamo, ko je proizvodnja energije manjša, denimo ponoči. Vse skupaj je povsem okolju prijazno.

Toda uporaba tovrstne tehnologije je za podatkovne centre zelo tvegana, če je energija shranjena vanje uporabljena samo za njihove potrebe. Nenazadnje je izpadov električne energije razmeroma malo, energija hranjena v zalogovnikih bi bila zato malokrat izkoriščena.

Združenje EUDCA zato predlaga, da bi podatkovni centri in v njih nameščeni zalogovniki energije postali del električnega omrežja, kjer bi lahko hranjeno električno energijo prodajali na trgu, podobno kot drugi ponudniki električne energije. Razne v redkih primerih, ko morajo energijo porabiti za lastne potrebe.

Ker sočasno EU namerava spodbujati tovrstne alternativne načine proizvodnje in hrambe energije, podatkovni centri računajo na to, da bi lahko dobili finančne spodbude. Predpogoj pa je zakonska osnova, ki omogoča uporabo tovrstnih zalogovnikov energije v električnem omrežju. Podatkovni centri seveda niso edini ponudniki energije v zalogovnikih, zato bo zanimivo videti, kako se bo na pobudo odzvala konkurenca.

Je pa zelo verjetno, da bi uradniki v EU utegnili sprejeti tak predlog, saj so podatkovni centri v Evropi čedalje večja strateška prednost, hkrati pa se zavedajo, da zgolj s kaznimi ne bodo razbremenili okoljsko obremenjenost z dizelskimi generatorji.