Evrobirokracija v s slovenskim pridihom
Dobrih šest let po predlogu Evropske komisije o uvedbi internetne domene s končnico .eu bodo te domene končno na voljo. A postopoma in v določenem vrstnem redu.
Prva omejitev pri domenah so imena inštitucij in držav EU ter njihovih obstoječih končnic (.si za Slovenijo), v vsaki državi članici EU pa so pripravili še spisek imen, ki jih iz raznih vzrokov ne bo mogoče registrirati. Tukaj gre predvsem za geografska imena in imena, za katera države iz raznih vzrokov nočejo, da so v uporabi (primer je denimo beseda »nacizem« in njene izpeljanke, ki motijo Nemčijo). S 7. decembrom ob 11:00 po srednjeevropskem času bodo lahko države začele registrirati imena svojih geografskih enot, podjetja pa svoje blagovne znamke. Po treh mesecih bodo lahko domene pričela registrirati podjetja; glede na svoja imena in avtorska dela kot so imena knjig, filmov in plošč. Tri mesece kasneje bodo lahko domene s končnico .eu registrirali tudi vsi državljani EU.
A celoten postopek registracije bo drugačen kot je praksa za pomembne domene (.com, .net, .org) in precej podoben tistemu za domene .si. Nad celotnim postopkom bdi organizacija EURid, ki deluje kot register za domene .eu in so jo ustanovili belgijski, italijanski, švedski, češki in slovenski registri. Kot je poudaril direktor EURida Mar Van Wesenael, je bilo sodelovanje Arnesa še posebej dobrodošlo, saj so se precej zgledovali po konceptu registracije domen .si. Tako bo tekom uvodnega polletnega obdobja mogoče registrirati le imena za katera bodo prosilci imeli pooblastilo (potrdilo o lasti blagovne znamke, imenu podjetja ipd.), podobno kot je sedaj pravilo pri Arnesu.
Ker pa obstaja verjetnost, da imajo podjetja iz različnih držav ista imena in blagovne znamke, bodo domene dodeljene tistemu podjetju ali posamezniku, ki se bo prijavilo prvo.
Postopek registracije bo potekal preko akreditiranih registrarjev domen in ne neposredno preko Arnesa ali EURida. Predviden strošek registracije domene bo znašal okrog 100 evrov.
