E-bančništvo v ospredju
Na posvetovanju z naslovom >>Povečanje konkurenčnosti z e-poslovanjem: Enotno evropsko elektronsko tržišče in Slovenija<< se je zbralo kar precej gospodarstvenikov z različnih področij, pa tudi nekaj akademikov in predstavnikov z ministrstev. Udeleženci posvetovanja so ugotavljali, da se e-poslovanje v Sloveniji kar solidno razvija, v prihodnje pa nas čaka še veliko dela.
Evropa ima v svojih skladih veliko sredstev za spodbujanje razvoja in raziskav na področju elektronskega poslovanja in konkurenčnosti, težava pa je v tem, ker se slovenska podjetja ne prijavljajo na razpise. Ministrstvo za gospodarstvo se je ob razpisu 6. okvirnega programa Evropske unije v letu 2003 za razvoj podjetniškega sektorja in konkurenčnosti ponudilo odločilo za sofinanciranje stroškov pri pisanju prijav. Ponujali so do dva milijona tolarjev, pogoj pa je bil, da je prijava napisana v skladu z evropskimi zahtevami. Sploh ni bilo potrebno, da bi bil predlagani projekt sprejet, kljub temu pa je bil odziv skorajda nikakršen. Prijava na razpis je dokaj zahtevna, saj je treba ustanoviti mednarodni konzorcij z najmanj tremi podjetji. Prijavna dokumentacija je debela od 70 do 80 strani, izpolniti pa jo je treba v angleščini.
Vzor je lahko Irska
Država bo nadaljevala s spodbujanjem podjetij, da se prijavljajo na razpise, saj Slovenija prispeva v skupno vrečo za takšne projekte poldrugo milijardo tolarjev letno. Prav bi bilo, da se ta denar vrne nazaj v Slovenijo - vsaj delno, če ne v celoti. Slovenija se lahko v zvezi s tem veliko nauči od Irske, ki je izobrazile na stotine svetovalcev, ki podjetjem pomagajo pri prijavah na razpise, ali pa celo vodijo kompleten projekt. S prijavo se delo namreč šele začne, saj vodenje projektov spremlja zelo veliko birokracije s številnimi poročili, nalogami, revizijami, itd.
Svojevrstno pomoč slovenskim podjetjem pri iskanju partnerjev v tujini ponuja tudi ministrstvo za zunanje zadeve. Gospodarski atašeji v slovenskih veleposlaništvih so bojda zasuti s povpraševanji o možnostih sodelovanja slovenskih podjetij v tujih državah. To pomeni, da je zanimanja dovolj, le pravo pot je treba najti - in elektronsko poslovanje je lahko ena od teh poti.
Razprava na posvetovanju je pokazala, da se gospodarstveniki, še posebej pa bančniki dobro zavedajo odprtih vprašanj v zvezi z e-Evropo. Sprašujejo se, kaj bo Evropa prinesla na področju odpiranja računov za nerezidente, večjezikovnih spletnih vmesnikov, varstva osebnih podatkov, varnosti in reševanja sporov. Posebno poglavje je tudi evro, ki naj bi ga v Sloveniji uvedli leta 2007. Postopki, ki jih v zvezi s tem predvideva in zahteva Evropska centralna banka, so tako zapleteni, da se Banka Slovenije že zdaj pospešeno pripravlja na uvedbo evra. Bančniki so sicer zelo zadovoljni z deležem pravnih oseb, ki uporabljajo e-bančništvo (okrog 80 odstotkov). To sicer ni nič presenetljivega, saj gre v bistvu za nadaljevanje elektronskega poslovanja z nekdanjima SDK in APP.
e-Merkur in e-Alpina
Precej govora je bilo tudi o regionalnem povezovanju na področju nabavno-prodajnih in logističnih procesov. O tem sta spregovorila direktor marketinga in povezanih podjetij v Merkurju Viktor Vauhnik in predsednik uprave Alpine Martin Kopač. Govorila sta predvsem o izkušnjah pri spletni prodaji za končne kupce in medpodjetniškem poslovanju (B2B). Vauhnik je priznal, da je pri obeh trgovinah (B2C in B2B) še zelo veliko ročnega dela (70 oziroma 90 odstotkov). Te številke bi radi v dveh letih obrnili, tako da bi bila večina dela avtomatizirana. To bo še posebej zahtevna naloga pri B2B, saj imajo v svoji ponudbi okrog 300.000 izdelkov. Sicer pa pri Merkurju niso obremenjeni z e-prodajo, ki ne bo nikoli konkurenčna klasičnim trgovinam. Na začetku so mislili, da morajo slediti tujim spletnim trgovcem, ki so napovedovali od 7- do 10-odstotni promet pri prodaji preko spleta. Kmalu so ugotovili, da jih to ne zanima, saj je internet zanje le pospeševalno-komunikacijski kanal.
V Alpini so e-poslovanje razdelili na štiri projekte - na nabavni, prodajni, logistični in proizvodni del. Pri nabavnem delu se ne da veliko storiti, če partner na drugi strani ni sposoben poslovati elektronsko. Prav zato je v zadnjem času eden od kriterijev pri izboru partnerjev tudi informacijska opremljenost. Pri e-prodaji imajo manj težav, saj imajo precej prodaje vezane na svojo mrežo. Zdaj so že tako daleč, da so vse prodajalne v Sloveniji povezane preko interneta, tako da je v vsakem trenutku mogoče preveriti zalogo in ponudbo.
>>Odgovor na e-logistiko je kratek - slediti Francu Koširju,<< se je malce pošalil Kopač. Mislil je seveda na generalnega direktorja Carinske uprave RS, ki v zadnjem času dokaj uspešno uvaja poenostavljene carinske postopke in po Kopačevem mnenju razume sodobne informacijske tokove.
E-poslovanje je vse bolj pomembno za proizvodna podjetja. Proizvodnja se namreč seli na območja s cenejšo delovno silo in tudi Alpina kot uveljavljeno mednarodno podjetje ne razmišlja nič drugače. Trenutno imajo izven Slovenije 45 odstotkov proizvodnje, ta delež pa se bo v prihodnje še povečal, saj bodo v matičnem podjetju zadržali le razvojne in prodajne oddelke. Dobre informacijske povezave z oddaljenimi proizvodnimi lokacijami bodo tako postale prednostne, je prepričan Kopač.
