Dve leti v ameriškem priporu zaradi nerazkritja šifriranih datotek
V priporu v Pensilvaniji že skoraj dve leti ždi nekdanji ameriški policist, ki ni želel odkleniti svojih šifriranih diskov. Pred dvema letoma so mu v hišni preiskavi zaradi suma razpečevanja otroške pornografije zasegli dva diska, ki sta šifrirana s FileVaultom. Policija sumi, da ima na njih otroško pornografijo, osumljenec pa diskov noče odkleniti.
Zato so ga pustili v priporu, kamor se pride zaradi nespoštovanja odločb sodišča. Sodišče mu je bilo namreč odredilo odklep, osumljenec pa se brani, da bi v tem primeru kršil peti amandma, ki mu zagotavlja, da ni dolžan pričati sam proti sebi. Niti sodišče niti prizivno sodišče se s tem nista strinjali, zato ostaja osumljenec v zaporu, kjer čaka na odločitev vrhovnega sodišča.
To o podobnih primerih še ni odločalo, zato je pričakovati, da bo primer vzelo v obravnavo. V ZDA namreč pritožba na vrhovno sodišče ne pomeni, da ga bo to tudi obravnavalo. Samo odstotek primerov namreč dejansko vzame v obravnavo, ostale pa zavrže in potrdi sodbo drugostopenjskega sodišča.
V konkretnem primeru je situacija precej zamotana. Osumljenec ne trdi, da nima dostopa do podatkov na disku, ker bi na primer pozabil geslo, ker bi bili podatki poškodovani ali kaj podobnega. Preprosto pravi, da mu jih ni treba odkleniti, češ da bi šlo za pričanje zoper sebe. Argument sodišča in tožilstva je, da je to podobno, kot če bi imel natisnjene fotografije otrok v zaklenjenem predalu. Tu mu nobeno sklicevanje na peti amandma ne bi pomagalo, temveč bi policija preprosto vdrla v predal.
Problem s šifriranjem je, da to ne gre. Bomo obravnavali šifrirane podatke kakor informacije, ki jih imamo v glavi in v razkritje katerih nas sodišče ne more prisiliti, ali kot predmete v sefu, ki nam jih lahko vzamejo?
Osumljenec je v priporu zaradi nespoštovanja odredbe sodišča, kar lahko po zakonodaji traja največ 18 mesecev. Ker tam ždi že 23 mesecev, sedaj zahteva, da ga izpustijo. Medtem ko je tožilstvo to označilo kot predrznost (uporabili so kar besedo chutzpah), bo imelo vrhovno sodišče več dela. Četudi bi od osumljencev zahtevali razkritje gesel, bi se temu lahko izognili tako, da bi v priporu odsedeli 18 mescev. Ljudi tam brez sodbe ne morejo zadrževati v nedogled.
In zakaj je ta zgodba zelo zelo relevantna tudi za nas? Ker so ZDA letos na letališčih začele selektivno pregledovati vsebino elektronskih naprav potnikov. Če tam naletijo na šifriran nosilec, ki ga ne želite odkleniti, vas zlahka pahnejo v pripor. Na mejnem prehodu kot tujec pravic skorajda nimate. To med drugim ponovno dokazuje, da se podatkov dandanes fizično ne nosi več naokoli. Šifrira se jih in shrani v oblak, čez mejo pa potuje s praznimi računalniki. To ni paranoja.
