Diskete nočejo umreti
Disket ne proizvajajo že desetletje, a to ne pomeni, da jih ne moremo več kupiti. Niti ne pomeni, da jih ne potrebujejo več. Še vedno je ogromno produkcijskih sistemov, ki niso bili nikoli nadgrajeni, zato odjemalcev disket ne manjka. Ena običajna disketa, ki meri 1,38 MB, stane približno en evro.
Tom Persky v ZDA ima v lasti stran floppydisk.com, kjer prodaja diskete različnih vrst in kapacitet. Pojasnil je, da ima ogromno strank s celega sveta, med katerimi je polovica navdušencev in zanesenjakov, druga polovica pa so industrijski uporabniki, ki jih res potrebujejo. Ne izpostavljajo se rabi, a ni skrivnost, da na primer tudi Boeing 747 potrebuje diskete za vnos nekaterih podatkov. Tramvaj Muni Metro v San Franciscu prav tako potrebuje diskete, ker nima diska za trajno shranjevanje podatkov.
V nekaterih primerih je uporaba disket celo varna. Sistemi, ki samo tako komunicirajo s svetom, so bistveno odpornejši na viruse in vdore, ker se danes virusi na diskete ne znajo več zapisati. Drugod je uporaba še bolj nišna, denimo norveški glasbenik Espen Kraft jih uporablja za shranjevanje glasbenih predlog, da zvenijo bolj avtentično. Spet tretji jih uporabljajo zaradi občutka, denimo za igranje iger, ki bi povsem normalno delovale tudi v emulatorjih, a želijo tisto pravo starinsko izkušnjo.
