Bomo sploh še potrebovali programerje?
Že ob predstavitvi ChatGPT smo ugotavljali, da je sposoben pisati tudi precej solidno kodo. Zadostuje ga vprašati, kako bi rešil nek problem, pa bomo dobili kodo, ki se bo zelo verjetno prevedla in tudi delovala povsem spodobno. Nekoliko težji problem je analiza obstoječe kode, ki gre ChatGPT tudi dobro.
Raziskovalci z Univerze v Mainzu in Unversity College London so preverili, kako dobro išče in odpravlja hrošče v obstoječi kodi. Predložili so mu 40 primerkov hroščate kode in mu naročili, naj jo razhrošči. Primerjali so ga s tremi konkurenčnimi sistemi Codex, CoCoNut in Standard APR, ki so namenjeni prav iskanju hroščev. ChatGPT pa so preprosto vprašali »Kaj je narobe s to kodo?« Rezultati so bili navdušujoči.
ChatGPT je rešil 19 primerov, Codex 21, CoCoNut 19 in Standard APR sedem. Nato pa so s ChatGPT še malce kramljali, saj jih je pogosto vprašal po več informacijah o kodi, zlasti o njenem namenu in pričakovanem obnašanju. Končni rezultat: 31 pravilno razhroščenih primerkov. S tem je bistveno premagal konkurenco, ki je namenjena prav iskanju hroščev.
Iskanje hroščev in orodja za pomoč pri pisanju kode je velik posel, ki je letno vreden 600 milijonov dolarjev. Ob tem povejmo, da je Microsoft ravnokar odpustil 10.000 ljudi in hkrati vložil več milijard v OpenAI, ki razvija ChatGPT. Točnega zneska niso razkrili, naj bi pa v naslednjih letih presegel 10 milijard dolarjev. Se nam obeta svet, ko bomo potrebovali manj programerjev?
