Blockchain je prihodnost in Slovenija hoče tam biti prva
Združenje Blockchain Alliance Europe, ki ima sedež v Ljubljani, je v sodelovanju z vlado republike Slovenije in ob podpori družbe ConsenSys sredi aprila na Brdu pri Kranju organiziralo odmevno mednarodno konferenco s področja tako imenovane »nove ekonomije«, ki ji zagovorniki pravijo kar Blockchain ekonomija.
V oči bode še posebej velik angažma državnih institucij, na čelu z vlado (v odstopu) s predsednikom vlade Mirom Cerarjem in ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom, ki sta mednarodni javnosti dala jasen signal, da želi Slovenija postati številka ena, ko se tiče uporabe, promocije in nenazadnje gostovanja podjetij in rešitev, ki temeljijo na veriženju blokov.
Po navedbah državnih sekretarjev, ki so zadolženi za to področje, je Slovenija že danes med vodilnimi državami na področju blockchaina. Po ocenah se v Sloveniji danes procesira okoli 5% vseh svetovnih transakcij na osnovi veriženja blokov, kar ni kar tako. V prvi vrsti kot okolje, ki gostuje največ podjetij, veliko od teh startupov, ki ponujajo storitve in rešitve na osnovi veriženja blokov. Hkrati, čeprav za zdaj še v manjši meri, tudi pri uporabi tehnologije v javnih institucijah.
Konferenca je imela v vseh pogledih izrazito mednarodni predznak, saj je veliko število sodelujočih prišlo iz tujine. Po svoje pa je pomenljivo tudi to, da so bili predstavniki slovenskih družb večinoma iz mladih podjetij, pravzaprav niti ne povezanih tesno z informacijsko industrijo. Spodaj podpisani med sodelujočimi ni srečal niti enega znanega obraza iz sveta IT, ki jih sicer srečujemo na podobnih dogodkih. Mar gre pri veriženju blokov za zamenjavo generacij, tokrat na lokalni IT sceni? Mimogrede, Blockchain ekonomija ni tehnološko temveč v prvi vrsti eminentna politična tema.
Priložnosti, ki jih prinaša tehnologija veriženja blokov so videti ta hip zelo velike. Pa to ni samo pogled slovenske vlade ali slovenskih podjetij, temveč celotne Evrope. Evropa v rešitvah na tem temelju vidi novo priložnost za doseganje konkurenčne prednosti, boljšega pretoka informacij, varnosti, pravične delitve in še česa. Najbrž k temu botruje dejstvo, da je Blockchain izrazito »evropska« tehnologija, torej ena od tehnoloških novosti, nad katero nimajo primat ameriška ali azijska podjetja.
Zato se je tudi toliko bolj oklepamo. Le dan pred konferenco je v Bruslju 22 evropskih držav (21 EU + Norveška) podpisalo sporazum European Blockchain Partnership, ki bo temelj za razvoj evropske uporabe veriženja blokov v številnih javnih in zasebnih storitvah. Poseben poudarek bo na regulativi, kjer pa so vsi sodelujoči previdni. Želijo namreč čim bolj svobodno okolje za nadaljnji razvoj, ne pa kopico zakonov, ki bi zamisli zadušile že v osnovi. Slovenija tu celo prednjači s pragmatičnim pristopom, kjer oblasti spremljajo razmere in opravljajo manjše potrebne spremembe v zakonih, ne pa revolucijo na tem področju, ki je šele v nastajanju. Na ta način želi narediti nekaj, kar samostojni Sloveniji še ni uspelo: privabiti mlada podjetja iz cele Evrope (ali sveta), da imajo sedež in dejavnost za »novo ekonomijo« prav v naši državi.
Med številnimi zanimivimi prispevki velja izpostaviti predavanje Josepha Lubina, soustanovitelja platforme Ethereum in direktorja podjetja ConsenSys, ki vsak dan procesira večjo količino transkacij na osnovi veriženja blokov, kot vsa ostala konkurenca skupaj. Lubin v tehnologiji veriženja blockchain vidi tretjo spletno revolucijo (Web 3.0), tako opevani semantični, decentraliziran splet in ogrodje čemur pravimo porazdeljene, decentralizirane aplikacije (Dapps). Hkrati pa naj bi Blockchain zamenjal vlogo današnji baz podatkov. Močne besede, ki pa zvenijo precej verodostojno.
Na konferenci je bilo predstavljenih niz zanimivih evropskih projektov na temelju tehnologije veriženja blokov, kot so rešitev za upravljanje avtorskih pravic glasbenikov (pod iniciativo pevke Imogen Heap), prototip registra zbornice finančnih revizorjev, ki bo prispeval k preglednost in transparentnosti procesov, ter veriženje pretoka podatkov v pametnem švicarskem mestu Zug. Toda v isti sapi je moč ugotoviti, da je dosti projektov šele na nivoju definicije procesov, iskanju uporabe in umestitev v realno okolje. Trenutno nastaja šele prva generacija rešitev na temelju tehnologije Blockchain, kateri bodo nedvomno sledile evolucije in neizbežni popravki pomanjkljivosti.
Omeniti velja še obetavne možnosti financiranja projektov, ki so povezani s tehnologijo veriženja blokov. Tako s strani evropskih sredstev (Horizont 2020), evropske investicijske banke (ugodni krediti) kot novih virov sredstev (crowdsourding, denimo Cofound.it) je bilo vselej slišati enako sporočilo: denarja za razvoj je dovolj, veriženje blokov je vsepovsod zelo zaželena tema. Veriženje blokov pomeni torej tudi »denar, ki išče zanimive projekte«.
Čeprav pretekle izkušnje z visokotehnološkimi iniciativami, kjer je igrala država pomembno vlogo, doslej niso bile ravno najboljše, moramo dopustiti možnost, da je tokrat vendarle drugače. Trenutno zastavljena strategija je obetavna in postavljena na pravem mestu, v pravem trenutku. Ali bomo po tolikih letih vendar Slovenijo spremenili v visokotehnološko državo, kot smo si obetali ob osamosvojitvi? Upajmo, da za odgovor ne bo treba čakati na – državo.
