Afera Arnes
Mnenje o pogodbi med Telekomom Slovenije d.d. in Vlado RS
"o sodelovanju pri dostopu zavodov s področja vzgoje, izobraževanja in športa, znanosti in kulture do ponudnikov dostopa na omrežje Internet"
Javni zavod ARNES je bil ustanovljen z namenom, da za slovenske izobraževalne in raziskovalne organizacije organizira komunikacijske infrastrukturo in povezave s sorodnimi organizacijami v drugih državah. V ta namen ARNES najema komunikacijske vode pri telekomunikacijskih operaterjih in s postavitvijo ustrezne opreme nudi potrebne storitve. Cena najetih vodov pri Telekomu Slovenije je visoka, k sreči pa ima danes v Sloveniji še 10 drugih podjetij dovoljenje za dajanje vodov v zakup (ELES, Slovenske železnice in različni kabelski operaterji). Ti želijo biti konkurenčni Telekomu Slovenije in ponujajo vode po nižjih cenah in tudi takšno tehnologijo, kot jo Telekom noče. Doslej je ARNES s pametno izbiro ponudnikov lahko zniževal stroške pri organiziranju komunikacijske infrastrukture za šolstvo in znanost. S podpisom pogodbe med Vlado RS in Telekomom to ne bo več mogoče.
Iz medijev smo obveščeni, da Vlada sklepa s Telekomom pogodbo za uporabo njihovega javnega telekomunikacijskega omrežja za povezavo javnih zavodov s področja vzgoje, izobraževanja in športa ter znanosti in kulture. Iz predloženega osnutka pogodbe je razvidno, da bosta MZT in MŠŠ za povezavo določenega števila zavodov plačala Telekomu Slovenije d.d. letno iz proračunskih sredstev nekaj sto milijonov SIT. ARNES ni bil obveščen o sklepanju take pogodbe niti ni bil povprašan za strokovno mnenje glede tehničnih rešitev. Pogodbo je 9.10.2000 videl za eno uro le Upravni odbor ARNES-a (takrat se je moral direktor ARNES-a odstraniti s seje), ki pa na osnovi tega kratkega pregleda pogodbe ni mogel sprejeti nobenega sklepa. Na osnovi pogleda v osnutek pogodbe 9.10.2000 ima ARNES glede pogodbe naslednje pripombe:
1. Vlada utemeljuje podpis pogodbe na 24. in 64. členu Zakona o telekomunikacijah in na določilih 55. člena Zakona o javnih naročilih (UL RS 24/97). Menim, da je izgradnja omrežja za javne zavode s področja vzgoje, izobraževanja in športa ter znanosti in kulture izgradnja zaprtega omrežja po 2. členu (točka 3) Zakona o telekomunikacijah in zato po 25. členu tega zakona zanj ne veljata 24. in 64. člen, ki določata, da lahko omrežja za potrebe internetnih storitev gradi le Telekom Slovenije do 31.12.2000. Uprava RS za telekomunikacije je do 10.10.2000 izdala dovoljenje za dajanje vodov v zakup enajstim organizacijam (in ne le Telekomu Slovenije d.d.). Vse te organizacije imajo po Zakonu o telekomunikacijah pravico, da sodelujejo pri izgradnji zaprtega omrežja. Zato za storitve po pogodbi ne velja 55. člen Zakona o javnih naročilih, ki govori o možnosti oddaje javnega naročila brez javnega razpisa. Torej Vlada RS ne more skleniti pogodbe s Telekomom Slovenije d.d. po 55. členu Zakona o javnih naročilih (za pogodbeno vrednost nekaj sto milijonov SIT).
2. Tudi če omrežje ne bi bilo zaprto (in torej ne bi veljal 25. člen Zakona o telekomunikacijah), je Vlada s sklenitvijo take pogodbe in s sklicevanjem na 24. in 64. člen Zakona o telekomunikacijah, ki predvidevata monopol Telekoma Slovenije na določenih področjih do 31.12.2000, kršila namen zakona. Namen Zakona o telekomunikacijah je ukinitev monopola Telekoma Slovenije čez dva in pol meseca, s pogodbo je Vlada Telekomu Slovenije na celotnem sektorju izobraževanja, znanosti in kulture podaljšala monopol za nadaljnjih pet let.
3. S sklenitvijo pogodbe je Vlada RS nakazala, da ne misli resno s sprejemom direktiv Evropske unije na področju telekomunikacij. Na pridružitvenih pogajanjih je bilo področje telekomunikacij pogosto omenjano kot problematično, podpis take pogodbe pa bi tak vtis še poglobil.
4. Možnost izbire med različnimi ponudniki, ki v Sloveniji ponujajo vode v zakup, ni le teoretična. Mnogi operaterji ponujajo tehnologije, ki jih Telekom noče, in njihove cene so dostikrat mnogo nižje od cen v Telekomovem ceniku. Mednarodni vod za povezavo omrežja ARNES v evropsko izobraževalno in raziskovalno omrežje TEN-155, ki je najet pri ELES-u, je npr. bistveno cenejši od voda, ki ga je na isti relaciji ponujal Telekom Slovenije. Po ukinitvi monopola, ki ga ima Telekom na nekaterih področjih (31.12.2000), se predvideva še radikalnejša sprememba v številu ponudnikov telekomunikacijskih storitev. Prav tako se bodo znižale cene in pojavila se bo ponudba novih tehnologij.
5. Omrežje, ki ga bo nudil Telekom Slovenije, je v pogodbi opisano tako splošno, da ni jasno, kako bo to realizirano. Prav tako ni jasno, kako bodo urejene priključne točke na javnih zavodih, niti ni jasno kako bodo urejene priključne točke pri ponudnikih Interneta. V pogodbi ni nobenih zagotovil glede propustnosti in kvalitete.
6. Prav tako ni opisano, na kakšen način se bodo spreminjali računi, ki jih bo Telekom Slovenije pošiljal MZT-ju in MŠŠ-ju, ko se bodo obstoječi priključki spreminjali in realizirali novi.
7. Plačila iz proračuna Telekomu Slovenije d.d. po tej pogodbi krijejo le plačilo uporabe Telekomove omrežja na strani zavodov. Pogodba ne govori nič o tem, koliko bodo morali plačevati Internet ponudniki za priključke v to omrežje na drugi strani. Prav tako s tem plačilom iz proračuna niso kriti nobeni stroški za Internet. To pomeni, da bodo skupni stroški za proračun še mnogo višji.
8. Na področju telekomunikacijskih storitev cene hitro padajo (kot npr. pri računalnikih). Tega pogodba ne upošteva; nasprotno - govori o prilagajanju stroškov inflacijskim gibanjem.
9. Prekinitev pogodbe pred iztekom petih let je možna le, če se obe stranki strinjata. V tem obdobju pogodba ne predvideva vsakoletnega ugotavljanja, ali je pogodbena cena še primerljiva s cenami na tržišču, in prekinitve pogodbe brez odškodnine, če Telekom Slovenije d.d. ne bi ustrezno znižal pogodbene cene.
10. Vlada RS je podpisala pogodbo na osnovi 55. člena Zakona o javnih naročilih, zato bi morala po tem členu v roku 14 dni v Uradnem listu objaviti glavne podatke o oddaji javnega naročila. Pogodba pa predvideva, da je vsa dokumentacija, ki se nanaša na predmet te pogodbe, poslovna skrivnost.
Mag. Marko Bonač
Direktor
