V novem Monitorju o bitcoinu, NASih, novem MacbookPro, umetni inteligenci in še čem
V zadnjih mesecih se ponovno ogreva področje kriptovalut, predvsem bitcoina, ki je dosegel novo rekordno vrednost. V novem Monitorju smo si ogledali, kako se lotiti trgovanja in kaj je pravzaprav novega v primerjavi z zadnjo tovrstno rastjo pred tremi leti.
Med programsko opremo nas je presenetila serija programov za obdelovanje fotografij podjetja Topaz Labs. Topaz namreč ponuja programe, ki se obdelave fotografij lotijo s pomočjo umetne inteligence, svojih veščin se učijo na milijardah fotografij. Najbolj impresiven je program Gigapixel, ki iz slabe slike, prenizke ločljivosti, ustvari presenetljivo ostro fotografijo. Solidno delujejo tudi ostali, denimo DeNoise za odstranjevanje šuma in Sharpen za popravljanje ostrine.
Že nekaj let nas pripravljajo na ukinitev tehnologije Flash, zato smo tokrat preizkusili nadomestek za tiste, ki res ne morejo brez. Gre za odprtokodni projekt Flashpoint, v okviru katerega so zbrali več kot 70.000 iger in 8.000 animacij.
Med novostmi velja omeniti tudi novi električni avtomobil - Honda E. Prikupen malček, ki prinaša kar nekaj zanimivih novosti, denimo kamere namesto vzvratnih ogledal, a tudi kakšno slabost.
Vsem, ki se jezijo nad velikim številom komunikacijskih storitev, priporočamo članek o programih Shift, Franz in Ferdi. Gre za programe (prva dva sta plačljiva, tretji pa je brezplačna alternativa z manjšimi omejitvami), ki na enem mestu združijo kup različnih storitev. Med njimi so WhatsApp, Facebook Messenger, Slack, Skype, Telegram, Discord, Hangouts, Gmail in še kaj.
Preizkusili pa smo tudi Applov novi MacBook Pro, zmogljivejšega brata pred nekaj meseci preizkušenega modela MacBook Air. Tudi ta uporablja Applov novi procesor M1 (ARM), v primerjavi s sorodnim modelom pa je malenkost debelejši, a ima zato tudi malenkost zmogljivejšo baterijo, zaradi zmogljivejše hladilne rešitve pa se bolje odnese pri daljših obremenitvah.
Po enem letu smo se spet lotili omrežnih strežnikov NAS. Počasi se je naš trg skrčil le še na dva proizvajalca, ki pa ponujata res odlične in zmogljive naprave. Ti strežniki so se v zadnjih nekaj leti naučili tudi nekaj novih veščin, zaradi katerih so še bolj fleksibilni in uporabni.
Letos mineva trideset let, odkar je priklop na internet postal dostopen širši javnosti. Kot prvi v državi se je nanj priključil inštitut Jožef Štefan, v članku pa smo se ozrli nazaj in si pogledali, kaj smo od svetovnega spleta pričakovali, kako smo do njega prišli in kam gremo. Se pa vedno bolj zavedamo, da internet, kot ga vidimo, ni enak internetu, kot ga vidijo drugi uporabniki. Informacijski mehurčki ali odmevne komore se pojavljajo predvsem na družbenih omrežjih, gre pa za nevarne pojave, ki zamegljujejo resničnost in dejstva.
Med nasveti pa pišemo o spletnih straneh, namenjenih vsem, ki se želijo spustiti v področje razvoja odprtokodne programske in strojne opreme. Kje začeti, kako se vključiti v razvojne projekte, pa tudi strani, ki nam pomagajo z našim projektom kaj zaslužiti.
V prilogi Monitor Pro, namenjeni poslovnemu IT, pa tokrat o Industriji 5.0 internetu stvari.
Naslednja redna številka izide v torek, 23. februarja.
Naročite se na Monitor!
Vabimo vas, da se naročite na klasično ali digitalno različico Monitorja, ali pa aktualno "papirno" različico kupite v naši spletni trgovini.
Postopek je enostaven – zahteva le nekaj klikov, kreditno kartico ali Paypal. Ali pa elektronsko sporočilo na narocnine@mladina.si.
Hvala.
