Objavljeno: 31.1.2006 23:14 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Monitor Januar 2006

Zbogom kasete

Prezgodaj bi bilo sicer trditi, da se videokasete dokončno poslavljajo, a vse več je videokamer, ki video shranjujejo na plošče DVD, pomnilniške kartice in v zadnjem čase tudi na (računalniške) diske. Preizkusili smo dva JVCjeva modela, GZ-MC500, ki snema na mikrodiske, in GZ-MG70 z vgrajenim 30 GB diskom.

JVC GZ-MC500

Kamera se po obliki nekoliko razlikuje od večine drugih in z zaslonom LCD na zadnji strani in z vrtljivim objektivom spominja na nekatere digitalne fotoaparate. Objektiv ima desetkratni zum (pri fotografiranju 8), kar se bo morda komu zdelo malo, ker imajo tudi nekatere precej cenejše kamere večjega, a je v resnici povsem dovolj.

Kamera je zelo majhna in tehta nekaj manj kot pol kilograma. To je seveda priročno, saj jo lahko vtaknemo v žep, ima pa tudi nekaj slabih strani. Kamera namreč nima iskala, pa tudi zaslon LCD je s 4,5 centimetri med manjšimi. Na srečo je v večini svetlobnih razmer dovolj dobro viden.

Kljub majhnosti imamo opravka z zelo zmogljivo kamero. Na to kaže že ponosni napis 3 CCD. Kamera omogoča dober ročni nadzor, z izbiro zaslonke in osvetlitvenega časa vred. Zelo dobrodošel je obroček za ročno ostrenje. Pogrešali pa smo nekatere naprednejše zmožnosti, na primer grafično označevanje preosvetljenih delov slike in priključek za zunanji mikrofon.

Kamera video v zapisu MPEG-2 snema na drobne diske v obliki kartice CompactFlash II. Izbiramo lahko med štirimi kakovostmi - pri najboljši bomo na priloženi štirigigabajtni Hitachijev Microdrive posneli eno uro, pri najskromnejši (primerljivi s kakovostjo VHS) pa pet ur videa.

Pri najboljši kakovosti je slika zelo dobra, primerljiva slikam drugih kamer s tremi tipali za ljubiteljsko rabo. Če pa se s kamero odpravljamo na daljšo pot, med katero mikrodiska ne bomo mogli redno prazniti, se bomo hitro znašli v težavah. Ena ura je namreč malo, mikrodiski pa so rahlo predragi, da bi imeli prgišče rezervnih v žepu.

Po drugi strani se, tudi na daljši poti, kamera zelo dobro izkaže v vlogi fotoaparata. Največja ločljivost je kar 5 megapik (2560 x 1920), na mikrodisku pa je za fotografije več kakor dovolj prostora, pa še kartico SD lahko uporabimo. Ostrina je sicer nekoliko slabša, kot bi glede na ločljivost pričakovali, saj je dosežena z nekaj digitalnimi zvijačami. Vsako od tipal ima namreč samo 1280 x 960 pik. Zato pa barvam ne moremo ničesar očitati in mirno lahko zapišemo, da še nismo imeli v rokah videokamere, s katero bi lahko bolje fotografirali.

Za ljubiteljskega snemalca, ki bi s kamero rad tudi fotografiral, torej prav imenitna kombinacija, a dober vtis nam skazi cena. Po kakovosti enakovredne kamere s tremi tipali namreč dobimo že za precej manj denarja ali celo za enak denar boljše.

JVCjev model je zato namenjen ljubiteljskim snemalcem, ki bi radi imeli majhno in priročno kamero, s katero bodo lahko tudi fotografirali, in jim kakovost sicer pomeni veliko, ne nameravajo pa se s snemanjem resneje ukvarjati, oziroma znajo ceniti prednosti in pretrpeti slabosti zapisa MPEG-2; predvsem pa jim ni treba gledati na vsakega cankarja v denarnici.

JVC GZ-MC500

Kaj: Videokamera MPEG-2 z zapisom na mikrodisk.

Velikost tipala: 4 mm (1/4,5'') CCD.

Ločljivost tipala: 3 x 1,33 megapike, pri snemanju 3 x 0,7 megapike.

Fotografska ločljivost: 2560 x 1920 pik.

Objektiv: 10-kratni zum, 3,2-32 mm (preračunano 40- 400 mm).

Zaslon LCD: 4,5 cm (4 : 3), 130.000 pik.

Priloženi mikrodisk: 4 GB.

Izdeluje: JVC, www.jvc-europe.com.

Prodaja: Trion, www.trion.si.

Cena: 369.990 tolarjev.

Za: 3 tipala, kakovost videa in fotografij, priročnost.

Proti: Ni iskala, ni priključka za zunanji mikrofon, cena.

JVC GZ-MG70E

Diski postajajo čedalje manjši in samo vprašanje časa je bilo, kdaj jih bodo začeli vgrajevati tudi v videokamere. Ledino so zaorali pri JVCju in pred nekaj meseci predstavili prve videokamere z diski. V seriji G je zaenkrat šest modelov, mi pa smo preizkusili najzmogljivejšega, GZ-MG70E, s 30-gigabajtnim diskom.

Koliko videa v zapisu MPEG-2 bomo lahko spravili na disk, je odvisno od izbrane kakovosti. Pri najboljši bomo lahko posneli sedem in v malce skromnejši (ki ji pri JVCju pravijo kakovost DVD) 10 ur. Ali bo to dovolj za, recimo, dvotedensko potovanje v eksotične kraje, pa je seveda odvisno od tega, kako pridno boste pritiskali na sprožilec. Za povprečno vnetega snemalca bo verjetno dovolj. Če se lahko sprijaznimo z najskromnejšo kakovostjo, se čas snemanja podaljša do 37 ur.

Na kasete lahko torej pozabimo, snemanje na disk pa ima še nekaj prednosti. Enostavneje in hitreje lahko pregledujemo posneto gradivo, slabe dele enostavno zbrišemo, kar s kamero pa lahko tudi preuredimo vrstni red posnetkov. Med prednosti lahko štejemo tudi možnost večurnega nepretrganega snemanja, a le pogojno, kajti če kamere ne priključimo na električno omrežje, bomo še vedno morali menjati akumulator. Priloženi namreč zadostuje le za približno uro snemanja.

V vseh drugih pogledih je to povprečna videokamera. Nima iskala, temveč le zaslon LCD, ki na jasni sončni svetlobi ni najbolje viden. Na voljo imamo le osnovne ročne popravke, pa tudi kakovost slike, zlasti ostrina, je zgolj povprečna. Razlike resda niso v nebo vpijoče, a za enak denar si lahko omislite boljšo kamero miniDV, seveda brez prednosti diska.

Kamere z diski so vsekakor zelo priročne in nedvomno bodo sčasoma izpodrinile kasetne modele, zaenkrat pa se splača zanje odločiti le, če vam prednosti diska pomenijo več kakor kakovost posnetka.

JVC GZ-MG70e