Začetek zatona aparatov DSLR?
V tokratni številki si lahko preberete reportažo s fotografskega sejma Photokina. Gre za sejem, na katerega največja (in pravzaprav tudi vsa druga) podjetja v svetu fotografije privlečejo vse, kar imajo pokazati. Največjega zanimanja so seveda deležni ravno novo predstavljeni fotoaparati. Tu velja, da so najdražji in najzmogljivejši tudi najzanimivejši za širšo publiko in privlačijo največ obiskovalcev (pa čeprav ti obiskovalci omenjenih aparatov večinoma ne kupujejo).
Na letošnji Photokini pa smo si ustvarili mnenje, da fotografska industrija počasi stagnira. Dobro, še vedno prodajo velike količine digitalnih fotoaparatov, sploh v predbožičnem času. Tudi verjamemo, da gre tem podjetjem bolje kot pred nedavnim, ko smo bili sredi gospodarske krize.
Tu torej ne govorimo o finančnih oziroma poslovnih rezultatih, temveč o razvoju in predstavitvi zanimivih novosti. Teh praktično ni, vsaj ne s strani uveljavljenih podjetij. Edina izjema je velikan Sony, ki je tako ali tako razmeroma nov igralec na trgu aparatov DSLR (to je postal z nakupom Konice Minolte). Pri Canonu, Nikonu in do neke mere Pentaxu pa je razvoj smešno ohlapen. Zadnjih nekaj novosti so naredili praktično po istem kopitu: vzameš uveljavljen model, morda dodaš še kak "megapiksel", malce zamenjaš tipko ali dve na ohišju, v programsko opremo pa zapečeš še kako novo funkcijo za 'umetniške učinke'. Temu rečeš novi model aparata in ga hvališ, kot da je največja novost v zadnjih desetletjih fotografije.
Edine omembe vredne novosti so v zadnjem času prišle iz rok tradicionalno nefotografskih podjetij, ki se sicer ukvarjajo z marsikaterim drugim kosom elektronike. Sonyja smo že omenili, pri njih so ravno te dni predstavili nova aparata, ki uporabljata polprosojno zrcalce, kar prinaša kar nekaj prednosti (več si lahko preberete v prejšnji številki Monitorja pri preizkusu aparata Alfa 33). Dobro, to res ni popolna novost, saj je to že pred leti uporabil Canon pri aparatu na film, a kljub temu predstavlja zanimiv korak za aparate DSLR.
Druga tri podjetja, ki jih moramo omeniti, pa so Samsung, Panasonic in Olympus. Prva dva nista ravno tradicionalna igralca v svetu fotografije, kar je po našem mnenju tudi eden izmed razlogov, zakaj sta se tako močno vrgla v novi segment kompaktnih aparatov z izmenljivimi objektivi. Ravno ta segment predstavlja gonilo razvoja fotografske industrije. Pri tem pa pridemo seveda do Olympusa. Ta je skupaj s Panasonicom pripravil nov standard teh aparatov. Prednost njunega sodelovanja je ta, da imajo uporabniki na voljo bistveno več objektivov in drugih dodatkov, hkrati pa so tudi cene malce nižje, saj sta si zadnje čase predvsem konkurenta.
In pri Olympusu tudi pridemo nazaj do našega naslova, torej do zatona aparatov DSLR. Čeprav so ravno na Photokini predstavili novi model E-5, smo dobili kar nekaj namigov, da počasi opuščajo fotografijo DSLR. Že sami so povedali, da ne načrtujejo naslednika modela E-620, ki se sicer uvršča v nižji cenovni razred. Bojda bodo njegovo nišo zapolnili z modeli iz serije Pen (oziroma štirih tretjin, torej prej omenjeni standard). Ne bi nas torej čudilo, ko bi bil E-5 njihov zadnji pravi DSLR. Upamo samo, da se bodo pri Nikonu in Canonu zamislili in ponudili kaj več kot le manjše popravke zdajšnjih aparatov.
