Z osebnimi računalniki – delamo!
Trg osebnih računalnikov je morda res v upadu, a ne zato, ker osebnih računalnikov ne potrebujemo več, temveč le zato, ker so ljudje zmotno (in začasno) zapopadli oglasna sporočila, da jih bodo nadomestile tablice in telefoni. Ne bodo jih. Tudi zato si preberite naslednje strani, kjer smo zbrali najboljšo programsko opremo, ki nam pomaga, da so stvari narejene.
Za začetek – če kot enega izmed mnogih statističnih pokazateljev tokrat izberemo obisk naše spletne strani, je obiska z mobilnih naprav le 23 %, preostalih 77 % pa odpade na osebne računalnike. In če analiziramo naprej, kar 70 odstotkov od teh 77 odpade na Microsoftova Okna, oz. Windows.
Da, če osebne računalnike po eni strani ločimo na namizne in prenosne, jih po drugi strani ločimo na to, kateri operacijski sistem jih poganja, ker je to še vedno ključno. Resda so najpomembnejše aplikacije velikokrat na voljo za več operacijskih sistemov, a ne vse. In ne vedno za vse operacijske sisteme. Za Windows ni težav, za Applov OSX največkrat tudi ne, zaplete se ponavadi pri Linuxu.
Linux po vseh letih pohvalnih besed še vedno ostaja nekje zadaj, očitno namenjen le največjim navdušencem (če seveda odmislimo strežnike, kjer je že davno zmagal, pa mobilne naprave, kjer linuxno jedro v Androidu poganja veliko večino mobilnih telefonov). Kakega ključnega razloga za to v resnici ni, bolj gre za splet dejstev in naključij. Menimo, da je k temu še največ pripomogla razdrobljenost ekosistema, ki ga razvija množica navdušencev, vsak od njih (no, skorajda) pa si domišlja, da bo prav njegova distribucija Linuxa najboljša, z najboljšim uporabniškim vmesnikom, ki ga bodo uporabniki najlažje uporabljali. Resda se lahko prav vsake navadimo, tako kot smo se Oken ali OSX, pa vendar – to se »navadnim« uporabnikom pač ne ljubi. Prav tako pri prodoru med »navadne« uporabnike verjetno prav nič ne pomaga to, da je sistem delno še vedno nekoliko »hekerski«. Tudi Monitorjevi uredniki od avtorjev, ki pišejo o Linuxu, še vedno občasno dobivamo zaslonske posnetke terminalskih oken, v besedilih pa beremo o tem, kako in zakaj je treba nameščati posebne gonilnike za zvok, da o posledičnem popravljanju nastavitvenih datotek niti ne govorimo. To so pač stvari, ki jih »navadni« uporabniki, in takih je zagotovo 99 %, neradi počnemo/jo. Operacijski sistem mora pač delovati v ozadju in biti kar najbolj neviden, nekako tako kot država, pravijo, ki naj poskrbi, da bo delovalo vse drugo. V tem primeru uporabniški programi.
S ponudbo se seveda še bolj zaplete pri spletnih aplikacijah, ki verjetno še dolgo ne bodo popolnoma dohitele »pravih« operacijskih sistemov. Chrome že dolgo ne skriva ambicij, da bi postal operacijski sistem (in je z obliko ChromeOS na nekaterih računalnikih to tudi že postal), a ima vendarle pretežko delo. Aplikacije, ki so danes na voljo zanj, so pač vse po vrsti med enostavnejšimi, predvsem z grafičnega stališča. Po drugi strani pa – osebne računalnike danes še vedno dokaj uporabljamo ravno kot stroje za pogon enostavnejših aplikacij. Za brskanje, tipkanje, ogledovanje glasbe in filmov. In tam spletne aplikacije dovolj dobro nadomestijo »velike«, na področju povezljivosti pa jih celo prekašajo.
Za vsakogar nekaj, torej. Na naslednjih 24 straneh!
