Wikipedija od W do A

Objavljeno: 29.6.2006 23:09 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Kategorija: Na zvezi | Revija: Junij 2006

Wikipedije bralcem Monitorja verjetno ni treba posebej predstavljati, a smo ji kljub temu namenili obsežen prispevek, v katerem boste izvedeli vse, kar morate vedeti o prosti spletni enciklopediji. In še nekaj malenkosti za povrh.

Ljudje si že od antike naprej prizadevajo na enem mestu zbrati in pregledno urediti vse človeško znanje. A ker tole ni prispevek o enciklopedijah na splošno, bomo zgodovino, skupaj z Aleksandrijsko knjižnico in Hrvatom Pavlom Skalićem, ki je leta 1559 prvi v naslovu knjige uporabil besedo enciklopedija, preskočili in se lotili interneta.

Enciklopedija Galaktika

Prav lahko bi se zgodilo, da na tem mestu ne bi pisali o Wikipediji, temveč o h2g2 - vodniku o življenju, vesolju in sploh vsemu. Štoparskega vodnika po Galaksiji, plod bogate domišljije Douglasa Adamsa, verjetno ni treba posebej predstavljati, morda pa ne veste, da je Douglas Adams, dobro podkovan v računalništvu, v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja razmišljal o projektu, podobnem Wikipediji. Aprila 1999 je v okviru svojega spletišča The Digital Vilage naredil h2g2, zametek splošne enciklopedije, ki bi jo napisali sami uporabniki. Mimogrede, h2g2 je "računalniška" različica kratice HHGG (The Hitchhiker's Guide to the Galaxy).

Začelo pa se je pravzaprav še v časih, ko spleta sploh še ni bilo. Že leta 1991 so namreč člani novičarske skupine alt.fan.douglas-adams v okviru projekta Galactic Guide začeli s svojimi prispevki sestavljati enciklopedijo, v kateri se je nabralo vsega skupaj okrog 1700 prispevkov. Ko je nastala spletna h2g2, je izvirni novičarski projekt kmalu zamrl.

Žal se Adams s spletno različico Encyclopaediae Galakticae ni ukvarjal prav poglobljeno, sprva zato, ker se je posvečal scenariju za film Štoparski vodnik po Galaksiji, na koncu pa zato, ker je 11. maja leta 2001 umrl (in ob tem dokazal, da zdravo življenje ni vedno zdravo, saj ga je v telovadnici pokosil infarkt). h2g2 je posvojil BBC in je preživel do danes, v njem lahko celo kaj zanimivega preberete (ali napišete), a Adamsovi načrti o največji enciklopediji se žal niso uresničili.

h2g2 še živi, a nikoli ni postal prava spletna enciklopedija.

Everything2

Podoben skupinski projekt kot h2g2 je tudi Everything2, naslednik projekta Everything, ki je leta 1998 nastal v sodelovanju s spletiščem Slashdot. Sprva naj bi postal spletna enciklopedija, v katero bi lahko vsakdo pisal, pozneje pa se je, podobno kot h2g2, razvil v bolj družabno smer, čeprav tudi tu še vedno najdemo številne zanimive prispevke. Od Wikipedije se tako h2g2 kot E2 konceptualno ločita predvsem po tem, da posameznih prispevkov ne more spreminjati kar vsakdo, temveč le njihov avtor.

Interpedia

Ali pa bi morda pisali o Interpediji. V novičarskih skupinah Useneta, ki so bile v času, ko spleta še ni bilo oziroma je bil šele v povojih, precej bolj priljubljene kakor danes, se je že leta 1993 porodila zamisel o internetni enciklopediji Interpediji, ki bi jo pisali prostovoljci. Novembra so privrženci zamisli ustanovili novičarsko skupino comp.infosystems.interpedia in začeli resneje razpravljati o zasnovi enciklopedije.

V Googlovih Groups lahko spletni zgodovinarji v arhivu skupine comp.infosystems.interpedia poiščejo Interpedijin FAQ (odgovore na pogosta vprašanja) in v njem preberejo, da je bila zamišljena pravzaprav skoraj natanko tako, kot je danes Wikipedija. A zamisel o Interpediji je bila očitno nekaj let prezgodnja, saj se je splet takrat šele dobro rojeval, težave so bili tudi s programom, ki bi vse skupaj poganjal, in Interpedia je ostala le dobra zamisel.

GNUpedia

O spletni enciklopediji, ki bi jo pisali prostovoljci in bi bila brezplačna, je razmišljal tudi "oče" prostega programja Richard Stallman in jo leta 1999 opisal v članku The Free Universal Encyclopedia and Learning Resource. Leta 2001 je na podlagi teh teoretičnih zasnov v okviru Sklada za prosto programje (Free Software Foundation) tudi uradno nastal projekt GNUpedia.

Sprva je bilo kar nekaj zmešnjave, kajti projekt GNUpedia je časovno sovpadal z nastankom podobno poimenovane Nupedie, za povrh pa je domeno gnupedia.org registriral avtor Nupedie, Jimmy Wales. Privrženci GNUpedie z Nupedio, predvsem zato, ker so bila gesla v njih recenzirana, niso bili najbolj srečni, zato pa so z odprtimi rokami sprejeli povsem prosto Wikipedijo.

GNUpedia se sprva ni čisto utopila v Wikipediji, temveč naj bi, preimenovana v GNE (kar je po vzoru GNU sebe vsebujoča (rekurzivna) kratica za GNE is not an Encyclopedia), postala nekakšna knjižnica znanja. Vendar so sodelavci projekta drug za drugim obupali in GNE je kmalu zamrl.

Nupedia

Hkrati s Stallmanom je o spletni enciklopediji razmišljal tudi Jimmy Wales. Enciklopedijo, kakor si jo je zamislil, bi pisali strokovnjaki, gesla pa naj bi, tako kakor pri "velikih" enciklopedijah, ocenjeval in popravljal izbran uredniški odbor. Skratka, bila naj bi taka, kot recimo Britannica, a s tremi pomembnimi razlikami; bila naj bi brezplačna in dostopna v spletu, gesla pa naj bi strokovnjaki pisali prostovoljno in prav tako brezplačno.

Za razliko od teoretičnih snovalcev Interpedie je bil Wales podjeten mož in marca 2000 je podjetje Bomis, katerega solastnik je bil, ustanovilo spletno enciklopedijo Nupedijo. S polno paro so se lotili dela, a se je kmalu izkazalo, da so bila pričakovanja o množici pisanja enciklopedičnih gesel željnih strokovnjakov preveč optimistična. Prvo leto so ustvarili samo okrog 20 gesel in v vseh dobrih treh letih, kolikor je Nupedia vztrajala, so strokovnjaki napisali komaj okrog 150 gesel, od teh pa je samo 24 končalo zapleten recenzentski postopek in bilo uvrščeno v enciklopedijo.

Wales in Nupedijin urednik Larry Sanger sta že po nekaj mesecih ugotovila, da strokovnjaki niso ravno navdušeni pisci brezplačnih enciklopedičnih gesel, nestrokovnjaki, ki so sicer tudi lahko sodelovali pri Nupediji, pa niso pisali, ker so očitno presodili, da njihovo pisanje ne bi prišlo skozi strogo ocenjevalno sito. Zato so v začetku leta 2001 naredili tudi Wikipedijo, v katero je lahko gesla pisal vsakdo, brez strahu, da ne bodo objavljena. Gesla iz Wikipedije naj bi postala pomemben vir gesel za Nupedio, kamor bi se uvrstila tista, ki bi jih pregledali in odobrili strokovnjaki s posameznih področij. A se je kmalu izkazalo, da to pravzaprav ni potrebno in da Wikipedija tudi samostojno lepo uspeva. Ker je poleg tega Bomisu začelo zmanjkovati denarja, so Nupedio postavili na stranski tir in leta 2003 dokončno opustili.

Jimmy Wales

Leta 1966 rojeni podjetnik se je z internetom začel ukvarjati leta 1996, ko je ustanovil spletišče Bomis.com, nekakšen iskalnik "vsebin za odrasle". Jimmy Wales, po domače Jimbo, zatrjuje, da Bomis oziroma njegov slikovni oddelek Bomis Babes nikakor ni bilo pornografsko spletišče, a mu ne verjamejo prav vsi. Marca 2000 je ustanovil Nupedio in leta 2003 Sklad Wikimedia. Kot zanimivost omenimo, da so ga lani zalotili popravljati svojo biografijo v Wikipediji, kar naj bi se po wiki-bontonu ne počelo. Ali, kot so vedeli povedati že stari Latinci, Quod licet Iovi, non licet bovi (Kar se spodobi za Jupitra, se ne spodobi za vola).

Jimbo Wales (Foto Terry Foote)

Larry Sanger

Leta 1968 rojeni Lawrence Sanger je Jimmyja Walesa spoznal na filozofskih novičarskih skupinah. Leta 2000 je doktoriral iz filozofije in postal urednik Nupedie, pomembno vlogo pa je imel tudi pri nastanku Wikipedije. Le da se, odkar se je leta 2002 razšel z Walesom, nekako ne moreta dogovoriti, kako pomembna je bila v resnici. Po odhodu iz Wikipedije je nekaj let poučeval na Državni univerzi Ohio, od konca lanskega leta pa vodi Digital Universe, spletišče, na katerem naj bi zrasla enciklopedija, še boljša od Wikipedije.

Rojstvo Wikipedije

Jeseni 2000 sta se Jimmy Wales in Larry Sanger v San Diegu ukvarjala s problemom prepočasnega dotoka gesel za Nupedio, a se jima dolgo ni uspelo domisliti nič primernega. Potem pa je 2. januarja 2001 na večerji v eni od mehiških restavracij Sanger od prijatelja Bena Kovitza izvedel za program WikiWikiWeb oziroma za spletne strani wiki in takoj spoznal, da bi to bilo kakor nalašč za ustvarjanje proste enciklopedije.

Na uresničitev zamisli ni bilo treba dolgo čakati in že čez dva tedna, 15. januarja, je luč spleta ugledala Wikipedija. Nova gesla so se začela hitro množiti, sprva predvsem po zaslugi približno 2000 sodelavcev Nupedie, ki v "glavno" enciklopedijo gesel zaradi zapletenega postopka recenziranja niso pisali ali pa so se morda ukvarjali z enim samim. Enostavno urejanje in to, da se je geslo, kakršnokoli je že bilo, takoj znašlo v javno dostopni spletni enciklopediji, je bila velika spodbuda za pisanje in je še vedno poglavitno gonilo Wikipedije.

Takole je bila videti Wikipedija februarja 2001.

Wiki

Programer Ward Cunningham je leta 1995 napisal program WikiWikiWeb in izumil wiki ali, če vse skupaj kar se da poenostavimo, javno spletno stran, ki jo lahko vsakdo spreminja. Cunningham je wiki razvil kot spletno stran, ki bi jo bilo mogoče hitro spreminjati, in sprva je nameraval svoj izum poimenovati QuickWeb, nato pa se je spomnil na havajsko besedo wiki, ki pomeni hitro. Sprva so bili wikiji namenjeni sodelovanju programerjev, potem pa so se razširili tudi na številna druga področja.

Odraščanje Wikipedije

Čeprav je Wikipedija nastala predvsem kot vir gesel za Nupedio, se je kmalu izkazalo, da tudi samostojno prav lepo uspeva. Gesel sicer niso organizirano pregledovali izbrani strokovnjaki, a ker jih je lahko popravljal vsakdo, se je izkazalo, da je to prav tako dober filter za napake. Če reka Vsi ljudje vse vedo še ne bi poznali, bi ga morali izumiti posebej za Wikipedijo.

Število gesel je začelo strmo naraščati. V prvih štirinajstih dnevih je imela Wikipedija 600 gesel. Marca jih je bilo 1300, aprila 2600, maja 3900 in že poleti 2001 je število gesel doseglo 10.000, po enem letu pa 20.000. Do konca drugega leta je bilo gesel že okoli 100.000. Januarja 2004 jih je bilo 200.000, potem pa se je rast še pohitrila. Aprila lani je bilo gesel že pol milijona, marca letos pa so praznovali milijonto. Pri tem pa je seveda treba takoj dodati, da vsa niso enako obsežna. Veliko je tako imenovanih škrbin (stubs), kratkih, bolj leksikografskih kot enciklopedičnih opisov.

A ne glede na škrbine je obseg Wikipedije veličasten. V trenutku, ko nastaja tole pisanje, je v angleški Wikipediji natanko 1.136.141 gesel s skupaj 340 milijoni besed. Kaj to pomeni, najbolje vidimo, če velikost primerjamo z legendarno Britannico. Njena razširjena spletna različica ima "samo" 120.000 gesel s skupno 55 milijoni besedami. Še približno štirikrat obsežnejša od Britannice je monumentalna španska Enciclopedia universal ilustrada europeo-americana, ki pa prav tako krepko zaostaja za Wikipedijo, saj je v njenih kar 119 knjigah "le" okoli 200 milijonov besed.

Primerjava s klasičnimi splošnimi enciklopedijami, resnici na ljubo, ni najbolj poštena, saj so prostorsko omejene, zato je načrtno omejen tako obseg posameznih gesel kakor tudi njihovo število. V Wikipediji prostorskih omejitev ni in v njej zato najdemo tudi številna gesla, ki jih sicer v splošnih enciklopedijah ni, na primer tista o posameznih filmih ali vseh ameriških naseljih na primer.

Rast angleške Wikipedije

Večjezične Wikipedije

Angleški Wikipediji so se že maja 2001 pridružile prve različice v tujih jezikih. Po velikosti je največja nemška, ki se približuje 400.000 geslom. Sledi ji francoska z 285.000, na tretjem mestu pa je nekoliko presenetljivo poljska različica s skoraj četrt milijona gesli. Zelo zagnani wikipedisti so ljubitelji esperanta, saj so doslej napisali že skoraj 50 tisoč gesel in na 15 mestu prehiteli Dance. Slovenska Wikipedija je nastala marca 2002 in je s trenutno 28.321 gesli na 24 mestu po velikosti.

Vsega skupaj je kar 229 Wikipedij v različnih jezikih, a to je bolj seznam želja kot enciklopedij, kajti skoraj polovica vseh ima manj kot sto gesel, le 40 jih ima več kot deset tisoč. Od malih eksotičnih Wikipedij iz naše neposredne bližine omenimo, recimo, furlansko. 62 gesel ima tudi Wikipedija v izmišljeni klingonščini.

Wikipedija v esperantu

Kako deluje Wikipedija

Kako torej deluje Wikipedija, da je tako zelo uspešna? Osnova Wikipedije je načelo wiki, torej možnost, da vsakdo prispeva novo vsebino ali spremeni že sestavljeno. Pri Wikipediji so sicer osnovni koncept oziroma kulturo wikija, ki je izvirno nastal kot orodje za reševanje programerskih težav, nekoliko spremenili in priredili ustvarjanju enciklopedije. Pri izvirnem wikiju namreč ni toliko poudarek na pisanju oziroma spreminjanju osnovnega besedila, temveč predvsem na izmenjavi mnenj med sodelavci, na podlagi katerih potem popravljajo vsebino.

Pri Wikipediji je večinoma diskusija v drugem planu (naključni uporabniki pa je sploh ne opazijo), v prvem pa pisanje novih gesel ter neposredno dopolnjevanje in popravljanje starih. Ker lahko vsakdo prispeva svoj delež, ne glede na izobrazbo in dejansko znanje, je lahko novo geslo povsem napačno, popravek pa pravzaprav pokvarek. A po teoriji naj bi v wikiju napake prej ali slej kdo opazil in popravil. Po nekakšni družbeni različici darwinističnega razvoja naj bi zato gesla kar nekako sama od sebe postajala čedalje boljša.

Sodelavci, pri Wikipediji jim pravijo wikipedisti, imajo pri ustvarjanju proste roke. Prvo pravilo v začetku delovanja Wikipedije je sploh bilo, da pravil ni. Kar sicer načeloma velja še danes, a že kmalu so dodali kar nekaj smernic in pravil, saj bi drugače zaradi anarhične narave prvega pravila iz enciklopedije nastal neuporaben kaos.

Gesla v enciklopediji naj bi bila enciklopedične oblike, splošno razumljiva in primerno obsežna, torej niti po nepotrebnem dolga ali slovarsko kratka. Drugo pravilo pravi, da morajo biti gesla nevtralna oziroma uravnotežena, če uporabimo ta pri nas zadnje čase hudo zlorabljeni izraz. V družboslovju, kjer največkrat ni ene same resnice, je to sicer največkrat koristno, v naravoslovju pa imajo znanstveno potrjena dejstva popolno prednost pred morebitnimi drugačnimi mnenji in "uravnoteženost" lahko tudi škodi.

Mnenja o tem, kakšno naj bi bilo posamezno geslo, se seveda pogosto razlikujejo, zato prihaja do nesoglasij med sodelavci. Da bi ta ne prerasla prehitro v svete vojne, ima Wikipedija tudi navodila za vedenje sodelavcev. Biti morajo strpni, vljudni, med njimi pa naj bi vladala enakopravnost. Morebitne spore naj bi rešili v medsebojni debati, zato ima vsako geslo tudi kotiček, namenjen pogovoru.

Ker lahko vsakdo spreminja vsebino, tudi na slabše, ima Wikipedija še eno pomembno lastnost, namreč zgodovino gesel. V njej si lahko natančno ogledamo, kako se je posamezno geslo spreminjalo, in če se nam zdi, da je bila katera od prejšnjih različic boljša, jo lahko enostavno obnovimo. To pomeni, da je zunanji videz posameznega gesla v resnici le njegova zadnja, ne nujno tudi edina ali najboljša različica.

Včasih je koristno pogledati v zgodovino gesla.

MediaWiki

Za delovanje Wikipedije so sprva uporabili program UseModWiki, klon izvirnega WikiWikiWeba, leta 2002 pa je Magnus Manske, študent na Nemški univerzi v Kölnu, ki je sodeloval že pri razvoju Nupedie in bil eden prvih sodelavcev Wikipedije, razvil naprednejši program MediaWiki, s katerim zdaj delujejo vse jezikovne različice Wikipedije. Kot zanimivost omenimo, da je Magnus bratranec Michaela Manskeja, avtorja enega najbolj priljubljenih slovenskih blogov, The Glory of Carniola.

Wikipedija in drugi Wikimedijini projekti delujejo na nekaj več kot sto strežnikih, od katerih jih je večina v Tampi na Floridi (na sliki), nekaj pa še v Koreji, na Nizozemskem in v Franciji.

Wikimedia

Wikipedijo je sprva finančno vzdrževalo Walesovo podjetje Bomis. Ko se je Bomis konec leta 2001 znašel v težavah, je Jimmy Wales nekaj časa razmišljal, da bi Wikipedijo opremili z oglasi in z njimi pokrili stroške delovanja. To je takoj vzbudilo val ogorčenja med pravovernimi zagovorniki proste vsebine - češ z našim prostovoljnim delom ne bo nihče služil, pa čeprav le za vzdrževanje projekta. Prav zaradi "groženj" z oglaševanjem se je februarja 2002 odcepila španska Enciclopedia Libre.

A z oglaševanje na koncu ni bilo nič, tudi zato, kar oglaševalcev za enciklopedijo, ki je bila takrat še v povojih, enostavno niso dobili. 20. junija 2003 je Wales ustanovil Sklad Wikimedia (Wikimedia Foundation, Inc.), neprofitno izobraževalno družbo, registrirano v St. Petersburgu na Floridi. Wikimedia je prevzela vso Wikipedijo, skupaj z Bomisovimi strežniki, na katerih je delovala. Ima dva zaposlena uslužbenca, preživlja pa s prostovoljnimi prispevki.

Odcepitve

Prosta narava Wikipedije (ali, strokovno rečeno, licenca GNU FDL) omogoča odcepitve. Če se na primer ne strinjate s tem ali onim njenim pravilom, lahko v svoj računalnik pretočite vsebino Wikipedije (angleška ima, recimo, približno 2,5 gigabajta, slovenska pa nekaj manj kot 50 megabajtov), namestite program MediaWiki ali tudi kakršenkoli drug podoben program, določite nova pravila in nadaljujete po svoje. Pod pogojem seveda, da vsa iz Wikipedije prevzeta vsebina še naprej ostane prosto dostopna.

Julija 2003 je na primer Fred Bauder odcepil Wikinfo, ki za razliko od uravnoteženosti Wikipedijinih gesel spodbuja raznolikost pogledov. Vsako geslo ima zato lahko več enakovrednih različic. Podobnega načela se držijo tudi pri ruski odcepitvi WikiZnanie. Od španske Wikipedije se je že leta 2002 odcepila Enciclopedia Libre, od nemške pa lani Wikiweise. Ali bo nova različica tudi uspešnejša od izvirne, je seveda drugo vprašanje. Zaenkrat je samo ruskemu WikiZnanju uspelo, da je postal večji in uspešnejši od izvirne Wikipedije v ruščini.

Wikinfo je nastal na podlagi Wikipedijine vsebine.

Paraziti

Poleg dovoljenih klonov oziroma tako imenovanih ogledal Wikipedije, v katerih prosta vsebina enciklopedije gostuje v tujem strežniku, v spletu naletimo tudi na nekakšne parazite. Ti se uporabniku prikazujejo kot samostojne enciklopedije ali enciklopedični dodatki k temu ali onemu spletišču, v resnici pa vsebino posameznih gesel vsakokrat sproti "ukradejo" kar neposredno z Wikipedijinih strežnikov in prikažejo na svoji strani, ne da bi pri tem navedli vir.

Več kot le enciklopedija

Wikipedija se je rodila kot enciklopedija, a že kmalu se je izkazalo, da bi lahko vzporedno z njo nastalo še kaj drugega. Že decembra 2002 je tako nastal Wikislovar (Wiktionary). Mnoga gesla v enciklopediji so bila namreč zelo kratka, bolj slovarska oziroma leksikonska kakor enciklopedična, zato so se odločili, da jih skupaj povežejo v Wikislovar.

Pozneje so nastali še drugi wiki-projekti. Wikivir (Wikisource) je prosta knjižnica, torej zbirka prosto dostopnih knjig v e-obliki. V njej je trenutno približno 25 tisoč del, po vsebini pa se precej prekriva z drugimi podobnimi e-knjižnicami, recimo Projektom Gutenberg. Wikiknjige (Wikibooks) je, kljub nekoliko zavajajočemu imenu, zbirka prosto dostopnih učbenikov, priročnikov in drugih izobraževalnih del.

Wiki Commons je zbirka prosto dostopnih fotografij, video in zvočnih posnetkov. Wikinavedek (Wikiquote) je zbirka navedkov, rekov, pregovorov in podobnih modrih misli. Wikivrste (Wikispecies) je katalog vseh živih bitij, v nastajanju seveda, ker še dolgo ne bo popoln. Wikinovice (Wikinews) je spletišče, na katerem se zbirajo najrazličnejše novice, a je še bolj v povojih, saj prostovoljni "novinarji" na dan prispevajo v povprečju manj kot deset novic. Tu je še Meta-Wiki, debatno središče, namenjeno vodenju in razvoju vseh Wikimedijinih projektov.

Poleg Wikipedije v okviru Wikimedie delujejo še drugi wiki-projekti.

Wikipedisti

Kdo pravzaprav piše Wikipedijo? Izkaže se, da to največkrat niso strokovnjaki za posamezna področja, čeprav se najdejo tudi takšni, temveč gre večinoma za navdušence, ki jim je urejanje Wikipedije postalo konjiček in mu nekateri posvečajo tudi skoraj ves prosti čas. Med njimi prevladujejo študentje, kar je precej razumljivo, saj imajo najboljše razmerje med znanjem in prostim časom, za preživetje jim najpogosteje ni treba delati in lahko se posvečajo svojemu enciklopedičnemu konjičku.

Izkaže se tudi, da wikipedistov ni tako zelo veliko, kot bi morda kdo mislil. Angleška Wikipedija ima na primer dobrih 50.000 sodelavcev, ki so vsaj desetkrat karkoli napisali ali popravili, a med njimi je samo približno 2000 zelo aktivnih, takih, ki so Wikipedijo urejali vsaj stokrat v zadnjem mesecu. Pa tudi med njimi so precejšnje razlike in večji del Wikipedije je pravzaprav napisalo manj kakor 1000 wikipedistov.

Wikipedisti so načeloma enakopravni, a ne čisto. Najniže so bolj ali manj naključni, anonimni urejevalci. Na naslednji stopnički so vsi tisti, ki se registrirajo in lahko poleg popravljanja že napisanih ustvarijo tudi nova gesla. Še lepotno stopničko više so "pravi" wikipedisti, torej tisti, ki se imajo za dovolj resne sodelavce, da se vpišejo na seznam wikipedistov.

Naslednja stopnja je administrator. To je wikipedist, ki se namerava nekoliko resneje posvečati urejanju Wikipedije in ima, za razliko od prvih treh kategorij, tudi nekaj več pravic (in dolžnosti). Posameznemu uporabniku lahko na primer prepove sodelovanje, čeprav le teoretično, kajti gesla je mogoče urejati tudi anonimno (zapiše se sicer naslov IP, a ker je ta pri večini domačih uporabnikov vsak dan drugačen, ne pomeni dosti). Poleg tega lahko administratorji pred spremembami zaščitijo posamezno geslo. Postati administrator ni težko, saj je dovolj, da ste nekaj mesecev registrirani in medtem vsaj nekaj desetkrat kaj napišete.

Še stopničko više so birokrati, ki se od upraviteljev ločijo predvsem po tem, da lahko imenujejo nove upravitelje. Še više so upravniki, ki imajo še nekaj več pooblastil. Posebna kasta so razvijalci, ki skrbijo za programsko opremo Wikipedije.

V slovenski Wikipediji je na primer trenutno registriranih 3429 sodelavcev, od katerih je 82 vpisanih na seznam wikipedistov. Med njimi je 13 administratorjev in 6 birokratov.

Wikipedija za wikipediste ni samo enciklopedija v delu, temveč tudi nekakšno družabno shajališče. Med njimi se je izoblikovala tudi prav posebna kultura, kar ima za nastajanje enciklopedije dobre in slabe strani. Dobra stran je vsekakor ta, da novi wikipedisti tu dobijo nasvete bolj izkušenih kolegov in da sodelovanje wikipedistov precej preprečuje anarhijo, ki bi nedvomno prevladala, če bi vsak delal po svoje.

Slaba stran je, da ima wikidružba nekatere lastnosti, na primer precej izrazito nepriznavanje avtoritete, zaradi katerih se marsikateri "outsider" vanjo težko vklopi. To še posebno velja za različne strokovnjake in znanstvenike, ki zato bodisi sploh ne prispevajo tistega, kar bi lahko, ali pa hitro obupajo.

Nekateri wikipedisti se predstavljajo s sliko.

Urejanje enciklopedije

Urejanje Wikipedije je razmeroma enostavno, saj je dovolj, da kliknemo zavihek Uredite stran ali kar med besedilom povezavo "spremeni", in že lahko popravljamo geslo. Pri tem pa je treba kar takoj napisati, da tisto o enostavnosti velja za uporabnike, primerno vešče računalnikov. Vsi tisti, ki niso prišli dlje od Worda in e-pošte, se bodo v urejevalniku, ki je podoben tistemu za urejanje dokumentov HTML, teže znašli.

Nič nenavadnega torej, da med wikipedisti prevladujejo računalnikarji (bodisi poklicni ali ljubiteljski), med katerimi je nesorazmerno veliko uporabnikov Linuxa. S tem ni seveda samo po sebi nič narobe, a zaradi tega enciklopedija ni tako uravnotežena, kot bi hotela bita. Če bi bilo urejanje enostavnejše, bi morda več gesel in popravkov prispevali zgodovinarji, umetniki, zdravniki, športniki, biologi ...

Urejanje Wikipedije za manj izkušene uporabnika računalnika ni najbolj prijazno.

Tekma z Britannico

Wikipedija je v komaj petih letih postala daleč največja enciklopedija. To je, mimogrede, najboljši dokaz za moč prostovoljnega sodelovanja in koncept prosto dostopne vsebine, a verjetno je vsakomur jasno, da velikost ni vse. Kako je torej z njeno kakovostjo?

Tako so se vprašali tudi v najuglednejši znanstveni reviji Nature in se odločili, da Wikipedijo primerjajo z najuglednejšo klasično enciklopedijo, Britannico. Strokovnjakom s posameznih področij so poslali v ocenitev gesla iz obeh enciklopedij, pri čemer ocenjevalci niso vedeli, iz katere enciklopedije je katero geslo.

Vsega skupaj so primerjali 42 parov gesel, kar je sicer razmeroma skromno število, a še vedno doslej najtemeljitejša primerjava obeh enciklopedij. V geslih iz Wikipedije so ocenjevalci našli vsega skupaj 162 napak, v Britannici pa 123. Ali, z drugimi besedami, v brezplačni enciklopediji so v geslu povprečno štiri napake, v najuglednejši tržni pa tri.

Rezultate je mogoče tolmačiti različno. Zagovorniki Britannice radi poudarijo, da je v Wikipediji skoraj tretjina več napak. Zagovorniki Wikipedije pa opozorijo na razmeroma veliko število napak v Britannici, kjer jih toliko verjetno ni nihče pričakoval, in je zato za Wikipedijo velik uspeh že, da napak v njej ni še precej več. Treba je tudi vedeti, da so ocenjevalci iskali tudi najmanjše, bolj ali manj nepomembne napake. Resnih napak je namreč neprimerno manj, razlike med obema enciklopedijama pa pri njih sploh ni več, saj so v vsaki našli po štiri kapitalne.

Tehtnica se lahko prevesi celo na Wikipedijino stran. Vsa primerjana gesla namreč niso enako pomembna in tisto o škotskem romantičnem pesniku Robertu Burns kljub njegovi pomembnosti verjetno ni v isti ligi z geslom o kvarkih. Pri prvem so v Wikipediji tri napake in v Britannici nobene, pri kvarku pa so sestavljavci Britannice zagrešili kar pet napak, Wikipedijini prostovoljci pa nobene. Na sploh so med pregledanimi gesli v Britannici našli le dve brez ene same napakice, v Wikipediji pa štiri.

Zelo pomembno pri razumevanju rezultatov je to, da gesel niso izbirali naključno, temveč so v Wikipediji izbrali taka, ki so po obsegu primerljiva z gesli v Britannici. Ali, z drugimi besedami, v njej so izbirali med bolje obdelanimi. Če bi gesla izbirali naključno, bi bil rezultat za Wikipedijo nedvomno slabši, saj bi se v konkurenci znašla tudi nekatera od slabše obdelanih gesel.

Naturini ocenjevalci so poleg tega ugotovili, da so gesla v Wikipediji slogovno slabše napisana in manj pregledna, a to verjetno ni presenetilo (ali razočaralo) niti največjih zagovornikov proste enciklopedijo, saj jo pišejo prostovoljci, Britannico pa dobro plačani strokovnjaki, za katerimi stojijo še uredniki, lektorji in korektorji.

Po drugi strani niti za hip ne smemo pozabiti, da je Britannica stara že več kakor 200 let, Wikipedija pa komaj dobrih pet. Skratka, čeprav Wikipedija še zdaleč ni brezhibna, je že zdaj jasno, da imamo opravka z odlično enciklopedijo, ki bo sčasoma postajala samo še boljša. Ali pa morda tudi ne.

Ni vse zlato, kar se sveti

Nihče namreč ni popoln in Wikipedija ter način, na katerega nastaja, imata tudi slabosti. Med njimi so nekatere postale očitnejše šele v zadnjem času, ko je prosta enciklopedija postala večja, bolj znana in je privabila večje število uporabnikov in urejevalcev.

Za začetek lahko ugotovimo, da so gesla v Wikipediji po obsegu in kakovosti zelo različna. Marsikatero je izčrpno obdelano, veliko pa je tudi čisto kratkih. Nekatera so napisali vodilni svetovni strokovnjaki za posamezno področje, druga pa srednješolci ali celo osnovnošolci. Težava je v tem, ker marsikdaj težko ugotovimo, kako zanesljivo in popolno je geslo. Tega se dobro zavedajo tudi v Wikipediji, kjer pravkar razvijajo sistem za vrednotenje gesel.

Pozna se tudi prepad med potrebami uporabnikov in zmožnostmi piscev. V klasični enciklopediji uredniki poskrbijo, da so vsa, še posebno pa pomembna gesla, dobro obdelana, v Wikipediji pa vsakdo piše tisto, kar ga pač najbolj zanima. In seveda se je hitro izkazalo, da wikipediste na splošno bolj zanimajo sodobne modne nepomembnosti kot pa za dobro enciklopedijo pomembne, a morda bolj suhoparne stvari. V slovenski Wikipediji ima na primer geslo o Britney Spears skoraj 300 besed, geslo o Edvardu Rusjanu, prvem slovenskem letalcu, pa samo 130. Da vseh tistih pomembnih Slovencev, ki gesla sploh nimajo, niti ne omenjamo. Prav enako seveda velja tudi za angleško Wikipedijo.

Sodobne nepomembnosti so v Wikipediji pogosto obdelane natančneje od sicer za enciklopedijo pomembnejših tem.

Teoretično naj bi bila v Wikipediji gesla sčasoma čedalje boljša, a nekateri skeptiki so prepričani, da se, vsaj ne brez korenitih sprememb Wikipedijine politike, to ne bo zgodilo. Vzrok naj bi bila prav osnova wikija, namreč možnost, da vsakdo popravlja gesla.

Pri Wikipediji pravijo "iz povprečnega odlično", a morda bi bilo pravilneje reči "iz slabega povprečno". Slaba gesla namreč večinoma res razmeroma hitro postanejo povprečno dobra, zatakne pa se, ko bi morala postati še boljša. To bi lahko postala le, če bi jih namesto množice zanesenjakov na koncu v roke vzelo še nekaj strokovnjakov. In če njihovega dela potem sicer zagnani, a strokovno le povprečno podkovani ljubitelji ne bi več spreminjali.

S strokovnjaki ima Wikipedija žal rahle težave. Saj ne, da jih ne bi bilo, a jih je nedvomno veliko manj, kot bi si jih želeli. Vzrok je zopet wiki oziroma njegovo načelo enakopravnosti sodelavcev. Nobelov nagrajenec, ki mu skrbno napisano geslo spremeni srednješolec ali ki ga naključni ljubitelj na dolgo in široko prepričuje v svoj prav, bo hitro izgubil veselje do sodelovanja.

Soustanovitelj Wikipedije Larry Sanger je o tem napisal zanimiv članek z naslovom Zakaj se mora Wikipedija znebiti antielitizma (Why Wikipedia Must Jettison Its Anti-Elitism), a pri Wikipediji o kakšno taki spremembi navad zaenkrat ne razmišljajo.

Digital Universe

Zaradi nekaterih slabosti sistema, po katerem nastaja Wikipedija, že nekaj časa krožijo zamisli, kako narediti še boljšo enciklopedijo. Z enim od takih projektov, ki je pravzaprav nekakšna oživitev Nupedie, se zadnje čase spet ukvarja tudi prvi urednik Wikipedije Larry Sanger. V okviru spletišča Digital Universe naj bi nastala enciklopedija, v katero bo prav tako lahko pisal vsakdo, a bodo vse prispevke pred objavo pregledali in odobrili strokovnjaki za posamezna področja.

Digital Universe naj bi odpravil nekatere Wikipedijine slabosti.

Obračun pri WikiCorralu

Težav pri sodelovanju nimajo samo strokovnjaki. Ne tako zelo redko se zgodi, da dva ali več urejevalcev drug drugemu spreminja geslo, pri tem pa se praviloma izkaže, da ima vztrajnost prednost pred znanjem. Tudi pri Wikipediji namreč pogosto pametnejši odneha, zato zadnja različica gesla ni nujno najboljša.

Ob morebitnih nesoglasjih naj bi se urejevalci kulturno pogovorili in se sporazumeli o vsebini gesla. To se pri veliki večini gesel sicer tudi zgodi, žal pa zlasti pri najpomembnejših in odmevnejših geslih soglasja pogosto ni mogoče doseči. Takrat lahko vmes posežejo administratorji. Reševanju resnejših sporov je namenjeno posebno razsodišče (Arbitration Commitee), če tudi to ne pomaga, pa razsodi Jimbo Wales.

V najskrajnejšem primeru možnost prostega spreminjanja gesel vodi v vandalizem, ko nekdo zbriše ali nalašč pokvari to ali ono geslo, in urejevalske vojne, ko dve ali več skupin na vsak način poskušajo uveljaviti svoj prav.

Značilen primer je geslo o Makedoniji, ki je v Wikipediji označeno z Republic of Macedonia in ne z mednarodnim uradnim imenom Former Yugoslav republic of Macedonia, kar seveda ni bilo všeč Grkom, ki se nikakor ne morejo sprijazniti z imenom severne sosede. Podobne težave ima Wikipedija tudi z gesli o Franju Tudjmanu, turizmu na Hrvaškem in srbohrvaščini, če omenimo samo nekaj balkanskih tem. Imuna niso tudi številna druga gesla, recimo o Ameriki, iraški vojni ali Woodyju Allenu (kjer so se kresala mnenja o njegovem spolnem življenju).

Kljub vrhovnemu načelu odprtosti so zato nekatera gesla zaklenjena in jih ni mogoče neposredno spreminjati. Lahko pa na pogovorni strani, s katero je opremljeno vsako geslo, še vedno vsakdo zapiše svoje mnenje, od administratorja pa je odvisno, ali ga bo tudi upošteval.

Nekatera gesla so zaradi urejevalskih vojn ali vandalizma zaklenjena.

A vse to so, če upoštevamo velikanski obseg enciklopedije, pravzaprav malenkosti, in Wikipedija je kljub nekaterim pomanjkljivostim prav imenitna in koristna, le njenih slabosti se moramo pri rabi zavedati. V povprečju je sicer zanesljiva, a zlasti, kadar je zelo pomembno, da so podatki res točni in popolni, jih moramo preveriti še kje drugje. A to, kot smo videli na primeru Britannice, pravzaprav velja tudi za vse druge vire. In seveda ni prav zelo težko, saj je Google vedno le klik ali dva proč.

Za konec pa samo še opozorilo, če se nameravate lotiti urejanja Wikipedije - lahko vas zasvoji.

Viri, zanimivi prispevki in povezave

h2g2:

www.bbc.co.uk/dna/h2g2/

Everything2:

www.everything2.com

Wikipedija:

www.wikipedia.org

Slovenska Wikipedija:

sl.wikipedija.org

Sklad Wikimedia:

wikimediafoundation.org

Strojna oprema:

meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_servers

WikiWikiWeb:

c2.com/cgi/wiki

Wikinfo:

www.wikinfo.org

WikiZnanie:

www.wikiznanie.ru

Enciclopedia Libre:

enciclopedia.us.es

Wikiweise:

www.wikiweise.de

Digital Universe:

www.digitaluniverse.net

Richard Stallman o prosti enciklopediji:

www.gnu.org/encyclopedia/encyclopedia.html

Larry Sanger o začetkih Wikipedije:

features.slashdot.org/article.pl?sid=05/04/18/164213&tid=95&tid=149&tid=9

Zakaj se mora Wikipedija znebiti antielitizma:

www.kuro5hin.org/story/2004/12/30/142458/25

Primerjava enciklopedij v reviji Nature:

www.nature.com/news/2005/051212/full/438900a.html

Interpedia FAQ:

groups.google.de/group/comp.infosystems.interpedia/msg/9ba401aacf26250b?output=gplain

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki