Objavljeno: 24.4.2007 02:42 | Avtor: Luka Kropivnik | Monitor April 2007

VPN za telebane

Varnost v dobi interneta je postala nuja, zato si medsebojnega povezovanja ne moremo predstavljati brez zaščitnih tehnologij, kot je npr. VPN. Vzpostavitev takih omrežij pa je za povprečne uporabnike največkrat preveč zahtevna, zato te tehnologije praviloma ne uporabljajo. Na trgu pa že nekaj časa programski izdelek, imenovan Hamachi, ki ponuja vzpostavitev omenjenega omrežja brez večjih težav.

Navidezno zasebno omrežje (VPN) je tehnologija, ki jo uporabljajo podjetja ali posamezniki tako, da pri povezovanju z oddaljenimi omrežji oz. računalniki izkoriščajo javno omrežje - internet, pri tem pa ohranjajo visoko stopnjo zasebnosti ob pomoči določenih protokolov (tunneling protocol) in varnostnih postopkov. Omenjena tehnologija je cenovno zelo učinkovita, saj za povezovanje ne potrebuje izdelave lastnih omrežij. V Monitorjevem laboratoriju že nekaj let uporabljamo Microsoftovo rešitev VPN prek protokola PPTP, ki jo je dokaj enostavno uporabljati, a je vseeno treba kar nekaj nastavljanja, še posebej s strežniške strani.

Hamachi, izdelek kanadskega podjetja Applied Networking, ki ga je pred kratkim kupilo podjetje LogMeIn, pa je program, ki ponuja postavitev omrežij VPN brez kakršnegakoli nastavljanja. Na voljo so različice za sisteme Windows, Linux ali Mac OSX. Izbiramo tudi med brezplačno uporabo programa z omejenim številom storitev, lahko pa plačujemo mesečni pavšalni znesek in si s tem povečamo število storitev. Že brezplačna različica je za običajnega uporabnika dovolj zmogljiva, saj omogoča združevanje do 16 uporabnikov v enem omrežju (pri plačljivi različici 256), ustvari pa lahko največ 64 omrežij (pri plačljivi različici 256) oziroma se jim pridruži.

Po namestitvi in prvem zagonu nam sistem dodeli statični naslov IP, ki je v razponu 5.*.*.*, kar naj bi preprečevalo konflikte IP znotraj našega omrežja (kjer so naslovi praviloma vrste 10.*.*.* ali 192.168.*.*). Z drugimi uporabniki se povežemo na podlagi imen omrežij in gesel, ki so tem omrežjem dodeljena. Omrežja lahko poljubno ustvarja vsak uporabnik posebej. Tehnično prenos podatkov poteka po protokolu UDP, Hamachijevi strežniki pa poskrbijo, da imajo uporabniki občutek, da so med seboj povezani na način P2P. Po uspešni prijavi vseh uporabnikov v istem omrežju, se nam v programu pokažejo IPji vseh prijavljenih računalnikov. Navidezno je videti, kot bi bili vsi združeni uporabniki istega omrežja priključeni v istem omrežju LAN, pa četudi so v resnici na različnih koncih sveta. Med omrežnimi povezavami boste tudi opazili novo omrežno kartico Hamachi z dodeljenim statičnim IPjem. Od tu naprej ni nikakršnih omejitev več.

Programa ima še eno odlično lastnost - usmerjevalnikov ali požarnih zidov ni treba posebej nastavljati. Težava lahko nastane le, če naš požarni zid omejuje dostope v internet (in ne nasprotno). No, za večino takih požarnih zidov najdemo potrebne nastavitve na spletnih straneh. Program ponuja tudi možnost, da enostavno onemogočimo drugim uporabnikom dostop do nekaterih okenskih storitev, ki so znane po razpokah v sistemu varnosti (npr. možnost enostavne izmenjave datotek - Simple File Sharing). Druge storitve bodo delovale nemoteno, še posebej bodo prišli na račun ljubitelji igric, saj lahko ob pomoči programa Hamachi enostavno oblikujete igralska omrežja.

Na žalost pa ni vse tako idealno, kot je videti na prvi pogled. Latenca med povezanimi računalniki je zelo dolga in je v primerjavi s tisto pri običajni povezavi VPN več kot desetkrat daljša. To ne čudi, če pomislimo, kako "dolga" je pravzaprav povezava prek Hamachijevih strežnikov do računalnika, ki je lahko tudi v le sosednji pisarni. Enako velja za hitrost prenosa podatkov, saj smo pri internetni povezavi hitrosti 8/1 Mb/s testno datoteko prenašali z več kot 10 x nižjo hitrostjo, kot jo zmore sama povezava. Pohvaliti pa moramo stabilnost povezave, saj se nam ta ni sesula niti enkrat.

Kljub težavam s hitrostjo je Hamachi še vedno izdelek, ki bo neveščim uporabnikom pomagal k enostavnemu in varnemu povezovanju oddaljenih računalnikov.