Vladimir Djurdjič: Svetli časi za tablične računalnike?
Tablični računalniki so ena tistih tehnologij, ki jim računalniška industrija nenehno pripisuje svetlo prihodnost, a se to nikoli ne zgodi. Za marsikatero drugo tehnologijo bi lahko rekli, da je potemtakem mrtva, vendar moramo biti v primeru tabličnih računalnikov previdni. Prav mogoče je, da bodo imeli v prihodnje pomembno vlogo v osebnem računalništvu.
Tablični računalniki imajo namreč zelo vplivne zagovornike. Ne samo, da za konceptom trdno stojita tako Microsoft kot Intel, temveč je to področje še posebej blizu samemu Billu Gatesu, ki se je že neštetokrat doslej osebno zavzel za nadaljevanje razvoja. Ena od takih infuzij novega upanja in pričakovanja se je zgodila na letošnjem CeBitu, ko so predstavili mini tablične računalnike, znane pod delovnim imenom Origami.
Novi tablični izdelki so pravzaprav zanimivi, saj odgovarjajo na poglavitno kritiko dosedanjih tabličnih računalnikov - velikost in težo. Novi sistemi so precej manjši in tudi tehnično precej drugače zasnovani kot klasični prenosniki. Dosedanji modeli so povprek vztrajali pri klasični tipkovnici, ki je dopolnjevala delo s peresom, to pa poveča tako velikost kot težo in zviša ceno. Novi sistemi Origami tipkovnico nadomeščajo z novim, zaslonsko, torej programsko urejenim načinom vnosa podatkov, ki le delno spominja na tipkovnico in dopolnjuje prepoznavanje pisave iz vsem znanih razlogov. Še en pameten korak je tudi odločitev, da za osnovo ohranijo Windows XP in ne silijo z namenskimi operacijskimi sistemi, za katere ni dovolj dobrih programov.
Zelo zanimivo je bilo predvsem spremljati odziv javnosti. Za razliko od preteklih poizkusov, ko tabličnim računalnikom ni povsem verjel niti strokovni tisk, še manj pa uporabniki, je tokrat precej drugače. Računalniki Orginami so povsod deležni zmerne hvale (obremenjeni so predvsem z zgodovino predhodnikov), pa tudi ljudje, ki iščejo napravo na pol poti med prenosnikom in mobilnim telefonom, so kar "zastrigli z ušesi".
Naklonjeni so tudi analitiki. Ugledna družba In-Stat napoveduje, da bodo novi računalniki UMPC (Ultra Mobile PC, kot je uradno ime sistemom Origami) leta 2011 dosegli prodajo že okoli 7,8 milijona enot; to je, z drugimi besedami, hitrejša rast kot pri katerikoli drugi tehnologiji na področju računalnikov. Nekateri celo menijo, da utegnejo sistemi UMPC postati ena od gonilnih sil prihodnjega razvoja osebnega računalništva. Prav zanimivo, kako malo je treba, da neka zgodba, ki je bila še nedavno obsojena na propad, čez čas postane uspešnica. Resnici na ljubo, ne bi bilo prvič. Podobno se je zgodilo z nekaterimi drugimi tehnologijami.
Osebno menim, da je poglavitna cokla za uspeh tabličnih računalnikov cena. Če bi bila ta enaka ceni običajnih prenosnikov, nihče ne bi pomišljal. Tako pa so cene današnjih izdelkov precej zasoljene, zlasti če jih primerjamo s cenami enakih izdelkov, ki pa nimajo zaslona, občutljivega za dotik. To takoj odvrne morebitnega kupca, tako da sploh nima priložnosti spoznati vseh možnosti, ki jih ponuja ta tehnologija. Celoten trg se torej vrti v začaranem krogu, v katerem se cena zaradi premajhnega zanimanja preprosto ne more znižati.
Če cena ne bi bila ovira, bi najbrž tablični računalniki danes predstavljali znaten delež osebnih računalnikov in bi morda celo povsem nadomestili običajne prenosnike. Količine prodanih sistemov bi najbrž omogočile, da bi se cene povsem izenačile in bi tablično delovanje postalo pravzaprav "standardna" oprema prenosnikov.
Pri vsem skupaj me čudi, da Microsoft in drugi niso posegli po javno ne preveč priljubljenih, a pogosto uporabljenih metodah, da bi s subvencioniranjem strojne opreme ustvarili trg. Nekaj podobnega so brez zadržkov naredili pri igralnih konzolah. Playstation in Xbox bi bila najbrž precej dražja, če izdelovalci ne bi računali na prodajo iger. Nekaj podobnega bi bilo mogoče tudi pri tabličnih računalnikih. Toda najprej je treba verjeti v cilj, potem je laže najti pot do tja.
Tablični računalniki, bodisi v "klasični" podobi ali obliki UMPC, so pravzaprav logični razvoj današnjega mobilnega računalništva in razlogi za to so dokaj trdni. Prvič, prepoznavanje pisave bo vsekakor postalo uporabno prej kot prepoznavanje govora. Tudi če bi na neki nenavaden način znanstvenikom uspelo preseči težave s prepoznavanjem govora, bomo ljudje še vedno želeli podatke zapisovati. Najprej zato, ker smo tako vajeni od malega, pa tudi zato, ker pogosto ne želimo, da vsi okoli nas vedeli, kaj narekujemo v svojega elektronskega pomočnika.
Drugič, tudi če odmislimo težave v zvezi z vnosom podatkov, moramo še vedno računati na to, da bomo tudi v prihodnje računalniške podatke prikazovali na zaslonih. Tu ne verjamem, da bi lahko sinteza govora nadomestila zaslon kot izhodno enoto. Za povrh smo ljudje zelo občutljivi glede kakovosti slike. Pomanjšajte zaslon čez določeno mejo in ljudem bo vse skupaj preprosto postalo nezanimivo. Ta dejavnik vidnega polja je vsekakor poglavitna ovira za to, da bi ročni računalniki in do neke mere tudi mobilni telefoni hitro in povsem nadomestili računalnike. Resnična alternativa so samo zasloni dovolj velikih razsežnosti, ki so upogljivi in jih je med prenašanjem moč zložiti na manjšo površino. Toda vse to moramo najprej doživeti v praksi, da bi res verjeli.
Iz vsega skupaj je razvidno, da ni vprašanje, ali bodo tablični računalniki doživeli (nov) razcvet, temveč le, kdaj se bo to zgodilo. Tu delim mnenje analitikov, ki opozarjajo, da uspeh ne bo takojšen, temveč bo prišel postopoma, pretežno v zadnjih letih desetletja. Za večji uspeh bi v resnici potrebovali izboljšave podpornih sistemov, kot je na primer manjša poraba oziroma večja avtonomija brez povečanja velikosti in teže. Morda bi k večjemu uspehu prispevale tudi še nekoliko bolj zmogljive in vseobsegajoče brezžične komunikacije, ki bi odpravile potrebo po velikem in energijsko požrešnem notranjem pomnilniku.
O tem, da zgodba ima nadaljevanje, pa pričajo tudi tekmeci zunaj tandema Microsoft-Intel. Sodeč po nekaterih nedavno prijavljenih patentnih, nekateri menijo, da se na nekaj podobnega pripravlja Apple. Že pred časom pa je Nokia predstavila mobilni pregledovalnik 770 Internet Tablet, ki je sicer precej drugačen od tabličnih računalnikov, vendar želi priti tja, kamor merijo tudi sistemi UMPC. Konkurenca se torej hitro pripravlja in to je za razvoj dobro. Dosedanji izdelki resda predvsem sondirajo dojemljivost kupcev, a prepričan sem, da bo v pravšnjem času teh naprav precej več kot danes.
Osebno menim, da je poglavitna cokla za uspeh tabličnih računalnikov cena. Če bi bila ta enaka kot pri običajnih prenosnikih, nihče ne bi pomišljal.
