Velikan, ki ga več nočemo
Med tistimi, ki so najbolj zaznamovali računalniško revolucijo minulih 30 let, je prav gotovo tudi Bill Gates, ki se te dni poslavlja od aktivnega vodenja Microsofta, enega najuspešnejših podjetij vseh časov.
Bill Gates bo julija zapustil aktivno vlogo v Microsoftu, njegovo delo pa naj bi prevzela kar dva naslednika, Ray Ozzie kot vodilni programerski arhitekt in Craig Mundie kot vodilni programerski strateg, poslovno vodenje podjetja pa je že kar lep čas naloga Billovega prijatelja iz študentskih let in enega prvih partnerjev v podjetju, Steva Ballmerja. Gates naj bi Microsoftu namenil le še 20 % svojega delovnika, večina pa bo posvečena njegovi človekoljubni fundaciji, Bill & Melinda Gates Foundation, ki je z vložki Gatesove družine in prijatelja Warrena Buffetta največja dobrodelna organizacija na svetu. Zdi se, da je Bill dosegel največ, kar je sploh mogoče, in za povrh je večino svojega zaslužka namenil dobrodelni organizaciji. Kljub temu v javnosti, vsaj po številnih neprijetnih razkritjih zadnjih let, ni najbolj priljubljen.
Gatesovi dediščini težko uidemo. Januarja 1975 je med branjem revije Popular Electronics opazil prispevek o mikroračunalniku MITS Altair 8800, ki je nakazal, da bodo računalniki kmalu dostopni širokim množicam. S tem spoznanjem je obesil študij na klin in se lotil premetene poslovne kariere, ki je omogočila neverjetno rast Microsofta, hkrati pa uresničila njegovo vizijo o osebnem računalniku na vsakem namizju. Že prvi poslovni odnos je temeljil na neresnici. Predsedniku Altaira, Edu Robertsu, je zatrdil, da s prijatelji razvija tolmač za basic za novo napravo, v resnici pa ni imel še ničesar otipljivega. A ker je Roberts izrazil zanimanje, se je zares lotil dela. Neresnice, pretvarjanja in hladnokrvo blefiranje so se nadaljevali do današnjega dne. Navsezadnje sta Ballmer in Gates večino svojih študijskih dni preživela ob igranju pokra. Skoraj "pokerska" je bila stava, da IBMov odgovor na prvi praktični osebni računalnik, Apple II, ne bo ostal osamljen primer. A ta stava se je pozlatila. Od sosednjega podjetja odkupljeni operacijski sistem je bil najprej preprodan IBMu, kasneje pa vsem izdelovalcem PC klonov in je postal dejanski standard ter temelj Microsoftove dominacije, za ohranjanje katere Bill in druščina niso izbirali sredstev.
Gates je že od vsega začetka goreče zagovarjal pomen samostojne programske opreme in v svojem znamenitem odprtem pismu računalniškim ljubiteljem te kar naravnost obtožil kraje, ker so si prosto izmenjevali Microsoftov basic. Še danes je vprašljivo, ali ima programje samo po sebi veliko vrednost in številne industrije tega fenomena preprosto ne poznajo. Ali morda veste, kateri operacijski istem poganja vaš televizijski sprejemnik, avtomobil, pralni stroj ali pa morda blagajno v trgovini, kjer kupujete? Pri teh rečeh je samo po sebi umevno, da je programska oprema neločljivi del strojne naprave in je popolnoma nesmiselno od uporabnika zahtevati, da bi oba kosa kupil ločeno. Microsoft pa je - sledeč jasni viziji Gatesa - najprej povzdignil samostojni programski paket v prvovrstno tržno blago, da bi mu ga na koncu uspelo vsiliti kot to, kar je v resnici - neločljivi del strojne naprave. Na vrhuncu svoje moči je Microsoft lahko zahteval od izdelovalcev računalnikov, da so mu plačali toliko izvodov operacijskega sistema, kolikor računalnikov so izdelali, ne glede na to, da končni potrošnik sploh ni nujno poganjal Oken. Ta vrhunska poslovna strategija je danes znana kot Microsoftov davek, strojna industrija pa se vse bolj trudi, da bi ga zaobšla, o čemer trenutno nazorno pričajo lahki prenosniki s pestro ponudbo programskih alternativ. Nikoli ne bo jasno, kaj bi se zgodilo z računalništvom, če bi uspelo preživeti številnim alternativam Microsoftovi viziji osebnega računalništva, ki so cvetele v 80. letih minulega stoletja. Edina, ki je še danes med nami, je Applov Macintosh, predvsem zaradi alternativnega sistemskega programja. Neverjetni uspeh osebnega računalnika na tehnično inferiorni Intelovi podlagi je zaradi velikanskega obsega preprosto pometel s konkurenco in jo na koncu dotolkel tudi s tehničnimi karakteristikami. Ne le na namizju, temveč praktično v vseh porah računalništva. Tudi Apple je na koncu le sprejel Intelov procesor.
Vendar je med nami še uspešnejša zgodba, ki pa je nastala in se razvijala po povsem drugi poti, danes pa je Microsoftov poglavitni izziv. Globalno računalniško omrežje, ki se je začelo kot vojaški projekt vrhunca hladne vojne, je ob pomoči množične konkurence na temeljih odprtih standardov postalo danes najbolj priljubljena programerska podlaga. Microsoft pa se zelo dobro zaveda, da je ključ do uspeha vsake podlage v razvijalcih. Že vrsto let se denar ne vlaga več v Okna. Vlagatelji so zelo jasno spoznali, da na namizju preprosto ne morejo konkurirati Microsoftu. Tam je hkrati izjemno utrjen, po drugi strani pa ne bo izbiral sredstev, da kateremukoli konkurentu na domačem terenu prekine dovod zraka. To ni špekuliranje kolumnista, ki ga prebirate, temveč na dveh sodnih postopkih dokazana dejstva, ki pa žal niso dobila epiloga v jasni kazni podjetju. A nič zato, razvoj in aplikacije se selijo v splet, tu pa Microsoft ni več doma in ne more diktirati svojih pogojev.
Bill Gates odhaja v zelo negotovih časih za Microsoft. Podjetje je sicer še vedno cvetoče in lahko še desetletja sledi ustanoviteljevi viziji kljub katastrofam, kot sta Vista ali Zune, in izgubarskim igričarskim in spletnim podvigom. Okna in Pisarna sta dejanska monopola, strežniško programje pa prinaša velikanske dobičke in zaklepa podjetja v lastniške okove, iz katerih se skorajda ne more izviti. Žal pa poslovanje Microsofta še vedno temelji na predpostavki velike vrednosti programskega paketa. Skoraj celotna konkurenca je že spoznala, da je treba programje preprosto deliti, saj je neločljivi del izdelka ali storitve.
Za Microsoft bi bilo verjetno najhujše, da postane kakor IBM, še vedno velikan, vendar brez nekdanjega vpliva na prihodnost računalniške industrije. IBM je s svojim osebnim računalnikom omogočil vzpon Intela in Microsofta, ta par pa nam je prinesel poceni naprave, s katerimi lahko uporabljamo splet, ki že rojeva nove vplivne igralce, med katerimi se prav gotovo skrivajo tudi velikani prihodnosti. Upajmo, da nikoli več ne bo tako pomembnega in vsemogočnega podjetja, kot je bil Gatesov Microsoft.
Za Microsoft bi bilo verjetno najhuje, če bi postal kakor IBM, še vedno velikan, vendar brez nekdanjega vpliva na prihodnost računalniške industrije.
