V znamenju sprememb
Letošnji osrednji domači IT dogodek, Microsoftova NT konferenca, je že pred začetkom dvignil oblak prahu. V svoji 18. inkarnaciji so ga organizatorji sklenili prestaviti na april in – to je bilo po mnenju mnogih še huje – iz Portoroža na Bled.
Tretja sprememba je bila malce bolj skrita. Doslej so bile konference štiridnevne, letošnja je trajala tri dni, prihodnje leto pa bo samo še dvodnevna, a pomensko združena z dvema enodnevnima dogodkoma v drugih delih leta. V Microsoftu spremembo opravičujejo s hitrim tempom predstavljanja tehnoloških novitet, za kar naj bi bilo eno samo srečanje na leto premalo.
Kritike, kot jih je med konferenco in še na nekaj dogodkih zatem ujelo uho pozornega opazovalca, so se večinoma nanašale prav na spremembo kraja in skrajšanje dogodka, nekatere pa tudi na delitev na dva hotela.
NTK je včasih gostil več kot dva tisoč udeležencev, letos jih je prišlo samo še okoli tisoč. Pač, dežela že skoraj pet let ječi pod pezo krize. Resnici na ljubo, so dobršen delež kotizacij vsako leto pobrali partnerji in sponzorji, zlasti slednji pa so, razumljivo, v letu z negativnim prirastom BDP bolj obotavljivi. Pomenljivo je tudi, da letos med njimi ni bilo našega največjega podjetja s področja informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij, Telekoma. Neformalno poizvedovanje pri podjetjih, ki smo jih prejšnja leta redno videvali s stojnicami, je pokazalo, da se jim marketinška izračun z NTK letos preprosto ni izšel.
Podobno poizvedovanje pri poznavalcih hotelskega posla je pokazalo, da je selitvi iz zdaj prevelikega okolja Hotelov Bernardin botrovalo predvsem manjše število slušateljev. To, da je prireditev tokrat potekala v dveh hotelih, pa v praksi ni pomenilo prav velike spremembe. Če so vas v Bernardinu kdaj poslali v predavalnice pri mandraču ali pa v času kosila v spodnjo jedilnico, ste premagali približno enako dolgo pot in višinsko razliko.
Pri najpomembnejšem, torej vsebini, po kar nekaj pogovorih z udeleženci večinoma ni bilo pripomb. Predavanja so obsegala vse velike teme letošnjega leta: od mobilnosti, poslovnega sodelovanja, velikih količin podatkov, selitve poslovanja v oblak do IT potrošništva. Za zahtevnejše so bile na voljo tudi delavnice, na katerih so navzočim korak za korakom razkrili tudi kaj ozko nišno obrtniškega. Drži, morda so microsoftovci tokrat nekoliko preveč očitno želeli vnovič opozoriti na nekatere svoje izdelke in storitve, predvsem na vse tisto – na čelu s tablicami – kar letos ni šlo najbolje v prodajo.
Smo pa opazili, da letos ni bilo dežurnega zvezdnika. Torej Davida Coultharda in podobnih, ki so prejšnja leta popestrili odprtje konference. Jih je kdo pogrešal? Jaz ne. Če povem po resnici, dirkača lani sploh nisem šel poslušat. Dirkači na dirke, tehnološke zvezde na NTK. Tako preprosto.
Kaj pa april namesto maj? Tu bi utegnil razlog tičati v preprostem dejstvu, da blejska hotela nista klimatizirana. Kljub aprilu nam je oni zgoraj namenil tri precej sončne dneve, zato smo se v nekaterih predavalnicah dobesedno marinirali v ogljikovem dioksidu, ogretem na telesno temperaturo. To lahko vsekakor pograjamo, saj tako okolje bistveno poslabša »uporabniško izkušnjo«.
Kaj torej v resnici še lahko moti kritike? Najverjetneje – tako je eden od njih tudi zapisal v svojem blogu – to, da smo izgubili dogodek svetovnega formata. Štiri dni izobraževanja, druženja, mreženja in rumenega obrekovanja, ki jih je marsikdo težko čakal vse leto. In res, prav trajanje je bilo morda tisto, ki je konferenco povezalo v nekakšno celostno izkušnjo, zaradi katere so udeleženci lahko pozabili na preostali svet in so celo najbolj vase zaprti ajtijevci imeli čas najti sogovornike.
In tu je treba kritikom pritrditi. Zlasti, ker smo letos povsem potiho in po šestnajstih letih izgubili tudi IBMov Forum in še nekaj drugih, nič manj pomembnih prireditev.
