Uvodnik: Napovedi o smrti TV so bile pretirane
Nekoč so bili televizorji težke in debele škatle, najzmogljivejše sta morala prenašati dva para rok. Nato pa smo dobili kombinacijo internet + računalnik in smrt težkih škatel je postala neizogibna. Ali pač ne?
Spomnim se, kot da bi bilo včeraj: kolega je kupil »stokilsko« škatlo za ogromno vso denarja, ki je znala – prikazovati sliko v ločljivosti PAL. Tako kot ona prejšnja, malo_manjkilska. Le slika je bila tokrat malce večja. Le zakaj bi kdo kupil kaj takega in tako dragega, sem pomislil. Saj lahko veliko več postori že moj računalnik, četudi na manjšem zaslonu!
In enako bi verjetno mislil še danes, če se ne bi v naslednjih letih (desetletjih?) proizvajalci televizorjev še kako trudili obdržati jih pri življenju. Poskušali so s povezovanjem z računalniki (se še spominjate vtičnic VGA, ki so jih imeli tudi televizorji?), poskušali so s podporo 3D, poskušali so s »pametjo«. Ta (»smart«) je bila najprej razumljena kot »vgrajeni spletni brskalnik« in »skype«. Napačno, seveda. Nihče ne bo z daljincem (in tudi ne s tipkovnico) v dnevni sobi televizijsko brskal po spletu ali se video pogovarjal z babico. Toda »smart« je na koncu vendarle zmagal – v obliki aplikacij, ki jih je mogoče namestiti na televizor.
Zmaga za svet televizorjev ni bila množica telefonskih aplikacij, ampak – Netflix.
Med prvimi je na ta vlak skočil Google. Dolgo smo pričakovali, da se bo za ta skok odločil tudi Apple, pa se ni. Google je zmagal z operacijskim sistemom s trgovino, kjer se je trlo aplikacij in jih je bilo z nekaj malega truda moč prilagoditi tudi za delovanje na televizorjih. Tudi danes lahko na televizorje, ki premorejo Android TV (oz. Google TV), namestimo množico uporabnih in neuporabnih aplikacij iz trgovine Play. Toda zmaga za svet televizorjev ni bila ta množica telefonskih aplikacij (le kdo potrebuje televizijsko aplikacijo za delanje zapiskov, denimo?), ampak – Netflix. Aplikacija in aplikacije, s katerimi je bilo mogoče stopiti stran od linearnega načina gledanja zemeljske in kabelske televizije, kar smo najprej kot mogoče zaznali na – z internetom povezanem računalniku.
Danes je v resnici skorajda vseeno, kakšen operacijski sistem ima televizor, da le lahko na njem tečejo aplikacije Netflix, Youtube, Amazon Prime, Disney+ in pri nas – Telekom NEO, Telemach EON, T2, A1, RTVSlo. In vendar ima daleč največji tržni delež še vedno Google, tako v svetu kot pri nas. Kar proizvajalcem ni všeč. Tako ko jim to ni všeč na tržišču telefonov, toda tam je bila bitka po odstopu največjega med največjimi, Microsofta, tako očitna, da se nihče ne upa poskusiti znova.
Na področju televizorjev so možnosti boljše, menijo pri kitajskem Hisensu (Gorenje) in po novem tudi pri Philipsu (katerega blagovno znamko lastniško obvladuje kitajsko podjetje TPV). Pri prvem stavijo na lastni sistem VIDAA, pri drugem na Titan OS, kot se po novem imenuje njihov operacijski sistem, ki temelji na Linuxu. Oboji so sistem oddvojili v ločeno podjetje in ga tržijo dokaj veliki množici manj močnih proizvajalcev televizorjev, ki nimajo svojega sistema. Razlogi so očitni – Google je velikanski, enako velikanski postaja Android/Google TV. Kar pomeni, da zahteva vedno močnejšo (in dražjo) strojno opremo. V velikanskem Googlu je tudi težko prodreti s svojimi idejami in željami, denimo z nastavitvenimi zasloni za specifične strojne dodatke, kot je Philipsov Ambilight. Ravno se za odpravo specifičnih napak v sistemu lahko načakaš, mi pravijo viri iz Philipsa. Ali za odpravo napačnih slovenskih prevodov, denimo. In nenazadnje, Android/Google TV seveda ni poceni. Vsekakor je ceneje, če na televizor namestiš lastni operacijski sistem. Ki je tako in tako zelo podoben (Androidu), kar pomeni, da je nanj relativno enostavno prenesti ustrezne aplikacije.
Bo pristop deloval? Lahko bi. Navsezadnje uporabniki (skoraj) nikoli ne gremo v trgovino s televizorji z željo po specifičnem operacijskem sistemu, kot to velja pri telefonih. Po drugi strani se zdi, da v to celo sami proizvajalci ne verjamejo – Hisense v ZDA svoje televizorje prodaja z nameščenim Google TV, Philips pa bo svoj najnovejši Titan nameščal le na cenejše modele, na vrhunskih ostaja Google. Ker nočejo izgubiti kupcev, ki so za televizor pripravljeni odšteti resne denarce in na njem imeti ime Google?
***
Prebrali ste uvodnik v novo številko Monitorja.
Berite Monitor!
- V spletu,
- z aplikacijami za iPhone in Android,
- v listalniku PDF,
- na papirju.
- Ali pa se naročite!
