Uvodnik: Fake it till you make it *
Vsebine v Monitorju Svet so nekoliko širše od tistih v običajnem Monitorju. Pišemo tudi o vesolju, ameriškem pogledu na podjetništvo, o Silicijevi dolini, kjer (nekateri) obogatijo, še preden njihovo podjetje zasluži prve kovance. Naj se v tokratnem uvodniku posvetim tistim, ki gredo še korak dlje – obogatijo, čeprav nimajo ničesar.
Že nekaj let bežno sledim zgodbi podjetja Theranos, ki me je pred nekaj dnevi začela bolj podrobno zanimati, saj sem se je lotil skozi televizijsko serijo Dropout. To je zgodba o 19-letnici, ki je v nekaj letih postala dolarska milijarderka, nato spet padla na nič, trenutno pa po obsodbi čaka na odreditev zaporne kazni. Elisabeth Holmes je neuradno geslo Silicijeve doline Fake it till you make it privedla do absurda – pretvarjala se je do bridkega konca, a ji, v nasprotju z nekaterimi drugimi, ni uspelo.
Elisabeth je na univerzi Stanford (ki je »domača univerza« Silicijeve doline) pri rosnih 19 nenadoma dobila neustavljivo željo »izumiti« nekaj novega, nekaj, kar bo spremenilo svet. Nekaj, kar jo bo izstrelilo med lokalne pomembneže, kot je Mark Zuckerberg (Facebook) ali Jack Dorsey (Twitter). Odločila se je (da, kar odločila se je), da bo to revolucionarna naprava, ki bo iz le kapljice krvi »znala« razbrati množico bolezni, ki jih pacient morda ima oziroma nima. Opustila je študij, v novoustanovljeno podjetje vložila denar staršev, ki so ga namenili za njen študij in začela – »fejkati«.
Nekateri lahko dolga leta živijo na krilih imidža, preden ustvarijo dobiček (Amazon, Facebook …), mnogim to ne uspe in propadejo.
Bila je dovolj prepričljiva, da je o razvoju nečesa, kar je obstajalo le v njeni glavi, najprej prepričala svojega profesorja iz Stanforda, nato (in predvsem) pa množico finančnih vlagateljev, ki so v podjetje skupno vložili okoli 700 milijonov dolarjev in s tem borzno vrednost podjetja napihnili na vrtoglavih 10 milijard dolarjev. Podjetje je imelo 800 zaposlenih, od katerih so nekateri celo poskušali narediti to revolucionarno napravo, večina pa je bila tam zaradi vzdrževanja imidža resnega podjetja. Imidž je bil denar, denar je bil imidž. Med drugim je Elisabeth uspelo prepričati tako znane vlagatelje in bogataše, kot sta Warren Buffet in Larry Ellison (Oracle), ki je v podjetje vložil 20 milijonov dolarjev. Hkrati je s svojim imidžem mlade in uspešne poslovnice naredila vtis na množico politikov – denimo bivša zunanja ministra ZDA Henrya Kissingerja in Georgea Shultza. Med njimi sta tudi bivši in bodoči obrambni minister William Perry in James Mattis. In celo bivši direktor CDC (ameriški Nijz)! Na ogled laboratorija je prišel kar sam takratni podpredsednik (in sedanji predsednik) ZDA Joe Biden! Resda so zlagani »laboratorij« takrat naredili posebej zanj, toda tega ni opazil.
Tako kot ves ta čas (od leta 2003 do 2015!) očitno ni nihče opazil, da podjetje sploh nima izdelka, ki ga oglašuje! Še huje, trdi da ga ima in z njim celo sodeluje na kliničnih testiranjih, celo na rakavih bolnikih, in celo s tako velikimi korporacijami, kot je Pfizer (ta je to sicer zanikal). Četudi ožji krog v podjetju natančno ve, da izdelek z imenom Edison, ki ga razvijajo, ne deluje in zagotovo ne bo deloval vsaj še nekaj let. Ko je podjetje komu vendarle moralo pokazati nekakšne Edisonove rezultate, so jih odgovorni priredili ali pa jih skrivoma izdelali ob pomoči obstoječih »velikih strojev«, ki jih zdravstvene ustanove in laboratoriji uporabljajo sicer.
Imidž podjetja je bil tako močan, da je prepričal tudi verige ameriških lekarn, ki so milijone vložile v nadgradnjo svojih poslovalnic, kjer naj bi ljudem »iz kapljice krvi« postavili hitre diagnoze. No, v resnici jih je prepričal strah. Strah, da jih bo povozil novi val ameriškega podjetništva. Mladi, ki bodo povozili stare. Nujno je bilo treba stopiti na ta vlak, četudi še nihče v resnici ni videl delujočega Edisona …
Je Theranos kaj posebnega? Je, ker je Elisabeth Holmes šla korak predaleč, samo »pretvarjanje« pa je v Silicijevi dolini doma že zelo dolgo. Mladi podjetniki imajo idejo, za katero »vedo« (v resnici pa upajo), da bo uspešna, zanjo potrebujejo denar, hkrati pa ne smejo (upajo) povedati, kaj točno ta ideja sploh je. Nekaterim uspe, spet drugim ne. Nekateri lahko dolga leta živijo na krilih imidža, preden ustvarijo dobiček (Amazon, Facebook …), mnogim to ne uspe in propadejo. Toda vsaj izdelek imajo.
No, vsaj nekateri … Ameriški »proizvajalec« Rivian, denimo, že od leta 2009 »razvija« električni poltovornjak. Izdelka (še?) ni, podjetje pa je na borzi vseeno vredno 36 milijard dolarjev. Največji proizvajalec avtomobilov na svetu, Volkswagen, je vreden 95 milijard. No, Tesla, ki naredi 26-krat manj avtomobilov, pa 1.000 milijard …
*Pretvarjaj se, dokler ti ne uspe.
Naročite se na Monitor!
Vabimo vas, da se naročite na klasično ali digitalno različico Monitorja, ali pa aktualno "papirno" različico kupite v naši spletni trgovini. Monitor je v obliki HTML na voljo tukaj: www.monitor.si/revija/svet-2022
Postopek je enostaven – zahteva le nekaj klikov, kreditno kartico ali Paypal. Ali pa elektronsko sporočilo na narocnine@mladina.si.
Hvala.
