Uroš Mesojedec: Tvoja (katodna) ocena
Je nakup YouTube s strani Googla res bebasta poteza ali gre za še en zanesljiv korak v smeri obvladovanja digitalnih vsebin?
Ena znamenitih, še kako resničnih zgodb iz časov prvega napihnjenega balona podjetij "pikakom", je prevzem podjetja Broadcast.com s strani takrat že močno uveljavljenega in, vsaj na papirju, prebogatega Yahooja. Za tehnološko zanimivo, vendar trgu v tistem času povsem neprimerno storitev prenosa večpredstavnih vsebin v splet, so plačali nekaj milijard. V delnicah, seveda, in ustanovitelju Marku Cubanu, ki je še pravi čas "diverzificiral" svojo naložbo, omogočili lagodno življenje, h kateremu spada tudi zasebna košarkaška ekipa NBA Dallas Mavericks. Taisti Cuban je pred kratkim, v dneh, ko je bilo bolj ali manj očitno, da bo neverjetno priljubljena spletna storitev YouTube dobila novega lastnika, nič kaj vljudno razglasil bodočega kupca za bebca (moron), ki silno veliko tvega z nedovoljenim objavljanjem avtorsko zaščitenih vsebin, katerih lastniki ga bodo iztožili v bankrot.
Pa postavimo stvari v pravo perspektivo. Znesek, ki ga je Google ponudil ustanoviteljema YouTube, je res neverjetno visok (mimogrede, po povprečni ceni naših vse prej kot poceni avtocest bi jih s tako vsoto lahko naredili skoraj za 100 km!), vendar gre "zgolj" za papirno transakcijo, na kateri je Google kratkoročno celo zaslužil! YouTube je namreč dobil dober odstotek delnic Googla, te pa so na borzi takoj po objavi novice zrasle za dva odstotka. Še pomembneje je to, da se Google in YouTube naravno ujemata že od rojstva slednjega. Google namreč že od začetka streže oglase vsem obiskovalcem prevzetega spletišča in kdo drug kot ravno on ima vpogled v resnični tržni potencial, ki ga prinašajo milijoni in milijoni uporabnikov. V spletu najdemo izračune, ki nakazujejo, da zna biti YouTube že zdaj celo dobičkonosen, saj strošek zakupa vodov, opreme in delovne sile pokriva dohodek iz oglasov, ne nazadnje ima spletišče na desetine milijonov uporabnikov. Ne pozabimo, da je Google spletišču MySpace obljubil skoraj milijardo dolarjev, če bo še naprej lahko zanj izključni ponudnik oglasov, ozrimo pa se tudi na skoraj neverjetne prihodke zadnjega četrtletja, ki kažejo, da bo Google letos bolj ali manj zgolj s posredovanjem oglasov na leto zaslužil skoraj 10 milijard!
V letošnji februarski številki sem pod naslovom "(Spre)gledati" špekuliral o pravi naravi storitve Google Video in prevzem spletišča YouTube te špekulacije potrjuje. Javnost se namreč čudi, kako da je Google prevzel YouTube, ko pa ima sam razvito praktično enako storitev, prav tako temelječo na tehnologiji flash. Da, to drži, vendar ni vse v tehnologiji, pomembno je nekaj drugega. Spletna javnost se je odločila za YouTube. Če danes povprečen spletni deskar želi videti zamujeni gol včerajšnje nogometne tekme ali pa najnovejši spodrsljaj kakega televizijskega voditelja, bo najprej poizkusil na YouTube, čeprav ima na voljo še vrsto bolj ali manj uveljavljenih spletišč za spletno objavo video posnetkov. Skupaj z Google Videom zdaj prevladujeta v ponudbi spletnega videa in nedvomno zna Google dobro izkoristiti potencial skupnosti, ki YouTube v resnici dela tisto, kar je. Pravno minsko polje, ki bi ga lahko sprožila nedovoljena objava zaščitenih avtorskih vsebin, pa sta Google in YouTube s svežimi sporazumi z vodilnimi medijskimi hišami že precej razčistila. V prid jim govorijo tudi novi trendi pri glavnih ponudnikih, kot je, denimo, izjava vodilne direktorice tv hiše ABC, ki je javno oznanila, da sprejemajo "piratstvo" kot uveljavljen tržni model, ki mu bodo konkurirali z boljšo storitvijo po pošteni ceni. Tu je sinergija popolna - Google že tako ali tako ponuja plačljive vsebine in ima razvito vso tehnično infrastrukturo, YouTube pa prinaša velikansko spletno skupnost, ki bo še naprej lahko objavljala svoje bolj ali manj izvirne izdelke, predvsem pa pomagala Googlu na njegovi poglavitni misiji - indeksirati vse svetovne podatke. Učinkovito indeksiranje videa je namreč izjemen tehnološki problem, ki pa ga Google lahko reši z "YouTubeRankom". Kot so prekosili vse konkurenčne iskalnike s tem, da so zadetke uredili po kakovosti, glede na medsebojne povezave, lahko zdaj vprežejo svoje algoritme na velikanski zbirki komentarjev, ključnih besed ter medsebojnih povezav videa, ki jih ponuja YouTube. Sam sem že zdaj, brez dodanega Googlovega čarobnega prahu, zelo zadovoljen s storitvijo iskanja, ki jo ponuja YouTube. Želeni video najdem med prvimi zadetki iskanja. Nedvomno sta Googlova vodilna moža - ki sta bila do ustanoviteljev YouTube tako velikodušna tudi zato, ker sta v njiju prepoznala sama sebe - jasno spoznala potencial "YouTubeRanka", ki ga je mogoče razviti iz novo pridobljenih podatkov. Ob tem je nedvomno visok prihodek od oglasov le še smetana na torti.
Google pa lahko (in na neki način tudi mora) zgodbo pelje naprej. Nedavno sklenjeni sporazumi z vodilnimi distributerji video vsebin, ki jih je nekaj sklenil že sam YouTube - najverjetneje so bodočim partnerjem pred tem že povedali, kdo jih bo kupil - kažejo, da ima zabavna industrija mehko srce, ko beseda nanese na veliki G. Odgovor se gotovo skriva v Googlovi zelo bogati zbirki podatkov o uporabniških navadah, ki jim omogoča ciljno oglaševanje poljubnega izdelka ali storitve z nadvse natančnim spremljanjem učinka, ki v vseh drugih medijih preprosto ni mogoče. Industrija očitno posluša Googlovo mantro in to potrjujejo tudi njihovi poslovni rezultati, ki iz četrtletja v četrtletje prekašajo tudi najbolj optimistične napovedi finančnih analitikov. Če torej vodilna dama tv hiše ABC izjavi, da sprejemajo "piratstvo" kot konkurenčen poslovni model, ima gotovo skrivni načrt, kako ga prekositi. Apple je že dokazal, da so uporabniki pripravljeni digitalne vsebine tudi plačati, če je ponudba ugodna in je zagotovljena visoka kakovost storitve. Google lahko ponudi tisti korak več, ko je digitalno vsebino mogoče tudi ciljno oglaševati in ponuditi milijonom zainteresiranih uporabnikov. Spomnimo se, kakšna poslovna uspešnica so npr. melodije zvonjenja za mobilne telefone. Zgodbi se lahko tudi združita, saj od nedavna v nadzornem odboru Appla sedi prav Googlov prvi mož. To bi šele bila ubijalska integracija.
Če želi danes povprečen spletni deskar videti zamujeni gol z včerajšnje nogometne tekme ali pa najnovejši spodrsljaj kakega televizijskega voditelja, bo najprej poizkusil na YouTube.
