Tudi Linux je lahko "2010"
Prijaznost do novega uporabnika je zaželena lastnost, ko govorimo o operacijskem sistemu. A vse prevečkrat so to le prazne obljube razvijalcev, resnični uporabniki pa se morajo spopasti z Goljatom, preden se jim vsaj približno začne svitati, kaj in kako v njihovem novem okolju. To ni zgodba o takšnem primeru.
Mandriva Linux, nekdanji Mandrake, je bil leta 1998 zasnovan prav z namenom olajšati prvi stik uporabnika z novim operacijskim sistemom. To poslanstvo nadaljuje še dandanes. Nove različice izhajajo dvakrat na leto, vsako pomlad in jesen. Zatorej ob koncu letošnjega indijanskega poletja poglejmo zadnjega kandidata pred novembrsko izdajo, Mandriva Linux 2010. Kot je to pri njih v navadi, so nam tudi tokrat na voljo trije okusi: Free, One in Powerpack. Izdaja Free je klasična distribucija Linuxa, ki jo je treba najprej namestiti. V ta namen uporablja program DrakX. Sestava paketa je popolnoma brezplačna in odprtokodna. Vsak uporabnik si jo lahko prosto pretoči iz spleta in uporablja brez kakršnihkoli stroškov ali omejitev. Zastonj je tudi paket One, ki ga lahko najprej preizkusimo, saj deluje kot tako imenovani "živi CD", nato pa po želji tudi namestimo ob pomoči vgrajene namestitvene skripte. Zadnji iz skupine, PowerPack, je edina komercialna distribucija podjetja Mandriva in je nadgradnja paketa Free. Vsebuje nekatere gonilnike, programe in orodja, ki niso prosti in kot taki ne spadajo v osnovni operacijski sistem, ker niso skladni z njegovo filozofijo odprte kode.
RPMDrake je grafični vmesnik zmogljivega sistema za upravljanje paketov urpmi, ki znatno olajša nameščanje in nadgrajevanje programske opreme.
Nadzorna plošča nam deluje zelo domače. Za to poskrbi odlična predstavitev, smiselna kategorizacija aktivnosti ter malone popoln prevod v slovenščino.
Na voljo je tudi novi Ubuntu (9.10), vendar smo o njem pisali že večkrat, zato ne bo škodilo malce spremembe - branje o Mandrivi.
Namestitveni program DrakX je preveden tudi v slovenščino in še dodatno olajša prve korake uporabnikom, ki niso vešči tujih jezikov. Je prijetnega videza in uporabnika precej vodi za roko čez nekaj pomembnih stopenj celotnega procesa. Tako se vsak brez težav prebije skozi določanja razdelkov na disku, izbiro okenskega upravitelja in nastavitev ločljivosti zaslona. Program že med samo namestitvijo ponudi uporabniku možnost posodobitve paketov, saj se v svetu Linuxa programska oprema nenehno spreminja. Vsak ve, da so redne posodobitve ključ do varnosti in odprave napak v samem operacijskem sistemu. Zato je še posebej pohvalno, da namestitev uporabnika tako neboleče prepriča vanje. Edina resna zamera celotnemu postopku leti na prvi zagon novega okolja (ang. Firsttime wizard). Tu uporabnika pričaka moteč zaslon in ga posiljuje z registracijo, vprašalnikom in celo pošiljanjem podatkov o njegovi strojni opremi. Res je to majhna cena za trud razvijalcev, a povprečen uporabnik potrebuje kar nekaj časa, da se prebije iz klobčiča vnosnih mask, saj v njih ni možnosti izhoda (roko na srce, izhod je, le težko je opazen, saj je na spodnjem delu zaslona in ne v aktivni vnosni maski). Razvijalci bi lahko ponudili možnost teh aktivnosti z ikono na namizju, kot to storijo s ponudbo nadgradnje na paket Powerpack.
Različica RC2 ali, po naše, "drugi kandidat za izdajo", je v bistvu že končana različica novega sistema. Predvsem je namenjena najbolj gorečim izmed uporabnikov, ki imajo nalogo dodobra pretresti vse zmožnosti "kandidata" ter izpostaviti njegove napake. Namen ogledane Mandrive je zadnje poliranje končnega izdelka in odprava odkritih hroščev oziroma napak. Med glavne zvezde distribucije se prištevajo Plymouth, Moblin 2, gonilniki Poulsbo, urpmi in Drakxtools. Za grafične aktivnosti med zagonom operacijskega sistema po novem skrbi program Plymouth (prej je bil za to zadolžen Splashy), ki spada med programe nove generacije. Ima izvrsten API, ki omogoča razvijalcem širom spleta preprosto dodajanje novih zmožnosti v obliki vtičnikov. Izdelanih je že precej, od izdatnejšega beleženja v dnevniške datoteke do izboljšanja grafičnih učinkov. Nadalje je treba izpostaviti možnost uporabe okenskega upravitelja Moblin 2.0. Primeren je predvsem za uporabo na v zadnjem času izredno priljubljenih majhnih prenosnikih za splet (ang. netbook). Po privzeti namestitvi ga sicer ni moč najti, a ga brez težav dodamo pótem paketa "task-moblin". Tudi če nimamo primerne naprave, ga lahko tisti z željo po preprostem okenskem okolju uporabimo na navadnih osebnih računalnikih. Je naravnost odličen pri izvajanju preprostih vsakodnevnih opravil. Za zaznavo strojne opreme uporablja Mandriva program XFdrake. Zazna tudi gonilnike majhnih prenosnikov - Poulsbo. Zaradi naravnanosti k odprti kodi slednjih ni moč najti v različici Free. Dodajanje in odstranjevanje programske opreme je postalo s sistemom urpmi sila preprosto, to velja tudi za delo s paketi z veliko odvisnostmi (npr. nadgradnja na novo različico distribucije). Zaradi fanatičnega dela razvijalcev so popravili večino hroščev in občutno izboljšali tudi vsa orodja s skupnim imenom Drakxtools. Sem spadajo osrednja nadzorna plošča, orodje za delo z diski, program za avtorizacijo, delo z zvočno kartico, tiskalniki, zunanjimi napravami in tako naprej. Kot eno izmed novosti velja omeniti še uporabniški račun za gosta, s katerim lahko mirne duše "posodite" sistem za seanso ali dve drugemu brez bojazni za vaše podatke in nastavitve.
Skupna ocena prihajajoče distribucije Linuxa Mandriva 2010 je visoka. Zloščen videz, neproblematična raba, hitrost in stabilnost so vidni na vsakem koraku potovanja skozi sistem. Vsebuje vsa orodja, ki zlahka zadostijo vsem potrebam povprečnega domačega uporabnika. Ob naštetem, skupaj z nizkimi strojnimi zahtevami in odličnim prevodom v naš materni jezik, ji zlahka prisodimo štiri zvezdice od petih, to pa jo uvršča v sam vrh operacijskih sistemov.
Mandriva Linux 2010
Kaj: Distribucija Linuxa.
Izdeluje: Mandriva Company, www2.mandriva.com.
Cena: Free in One zastonj, Powerpack od 49 EUR naprej (možnost naročnine).
Za: Slovenščina, enostavnost rabe, zloščen videz.
Proti: Čarovnik ob prvem zagonu.
