Objavljeno: 27.9.2016 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Oktober 2016

Tehnomanija

<strong>Tehnomanija</strong>

Mar se je Google načrtno poigraval s širšo javnostjo in nam prodajal navdušujoče razvojne projekte kot suho zlato, zdaj pa ne more zagotoviti izvedbe?

03.09.2016

Google je v zadnjih letih sinonim za uspešnost in inovatorstvo na marsikaterem področju visoke tehnologije, nekakšen motor vse hitrejšega in drznejšega razvoja. Toda dogajanje v zadnjih tednih in mesecih prikazuje drugačno plat velikana, ki je pri najbolj ključnih projektih omahljiv in nedosleden. Najprej so presenetljivo ustavili razvoj na področju pametnih očal Glass, pred tedni pa, kot kaže, ugasnili tudi projekt modularnih telefonov Ara. Za nameček iz krogov blizu razvojnih ekip projekta samovozečih avtomobilov prihajajo informacije, da prvotni inženirji, ki so najbolj zaslužni za ta podvig, kar po vrsti zapuščajo podjetje. Mar se je Google načrtno poigraval s širšo javnostjo in nam prodajal navdušujoče projekte kot suho zlato, zdaj pa na more zagotoviti izvedbe?

14.09.2016

Navidezna resničnost (VR) ali povečana resničnost (AR)? Sodeč po izjavah Tima Cooka, direktorja družbe Apple, ima povečana resničnost precej večje možnosti za uspeh, po njegovem mnenju celo za nekajkrat več kot navidezna resničnost. Dodajanje računalniške grafike v vidno polje ljudi pri vsakdanjem delu in druženju bo prijaznejše, privlačnejše in manj moteče. Ob tem pa bodo izdelki za navidezno resničnost še vedno imeli svojo pomembno tržno nišo. Ali je ta izjava že napoved, v katero smer se bo usmeril Apple, ko bo napočil pravi čas?

06.09.2016

Avtomobilske tovarne se na veliko podajajo v svet računalništva in celo ustanavljajo svoje programerske hiše. Volvo je tako z družbo Autoliv ustanovil joint venture, ki bo razvijal programsko opremo za samovozeča vozila za prosti trg. Cilj je imeti programski paket za asistirano vožnjo do leta 2019 in popolnoma samovozeče vozilo do leta 2021. Volkswagen pa je v partnerstvu z nekdanjim direktorjem izraelske obveščevalne agencije ustanovil družbo Cymotive Technologies, ki bo razvijala varnostne programske rešitve za preprečevanje vdorov v računalniške podsisteme modernih avtomobilov.

16.09.2016

Videti je, da smo se potrošniki počasi naveličali preizkušati in nalagati nove mobilne aplikacije. Apple sicer navaja, da so uporabniki doslej naložili že več kot 140 milijard aplikacij, a družba comScore v nedavni raziskavi navaja, da že 49 % Američanov na mesec ne prenese niti ene aplikacije. Med preostalimi pa je 13 % takih, ki so zaslužni za skoraj polovico vseh mesečnih prenosov programja.

15.09.2016

Percepcija, kdo od velikih izdelovalcev programske opreme je bolj in kdo manj podpornik koncepta odprte kode, se, kot kaže, korenito menja. Microsoft, ki je nekoč javno nasprotoval odprtokodnim projektom, ima danes v repozitoriju GitHub več prispevnikov v svojih odprtokodnih projektih kot Facebook in Google, ki sta precej prej vstopila na pot odprte kode. Odločitev, da ogrodje .NET objavijo kot odprto kodo, je bila, kot kaže, zadetek v polno, skupnost razvijalcev pa ga je sprejela z odprtimi rokami. Zanimiv je tudi ta podatek: danes kodo k projektu .NET prispeva več programerjev zunaj Microsofta kot njihovi lastni kadri.

04.09.2016

Nekaterim odprtokodnim projektom preti (pre)zgodnja upokojitev. Kot kaže, se je veliko programerjev v zadnjih letih naveličalo prostovoljstva, to pa ogroža nadaljnji razvoj in podporo takim izdelkom, kot je OpenOffice. Sodeč po pismu direktorja projekta, ki ga je poslal članom razvoja, pomanjkanje kadrov oziroma prostovoljnega dela resno ogroža zagotavljanje nujnih popravkov za varnost izdelka. Julija so ob najedeni varnostni vrzeli uporabnike kar pozvali, naj raje uporabijo konkurenčne izdelke Microsoft Office ali LibreOffice. Pri tem primeru ne smemo posploševati, a je podobne signale moč slišati tudi iz drugih odprtokodnih projektov.

04.09.2016

Japonci želijo prvi imeti cestno omrežje digitalizirano na 3D zemljevidih visoke ločljivosti. To bo podlaga za precej varnejšo samodejno vožnjo vozil, kjer bodo 3D zemljevidi ponujali vsaj tolikšno pomoč pri navigaciji kot radarji in video kamere. Zemljevidi bodo lahko natančno določili položaj vozila na posameznem voznem pasu cestišča ter razdaljo do ključnih točk, kot so križišča, prehodi za pešce in drugo. Konzorcij, ki ga sestavljajo Mitsubishi Electric, specialist Zerin in devet izdelovalcev avtomobilov, namerava na ta način posneti večino cestnega omrežja Japonske do leta 2020, natančneje: do olimpijskih iger v Tokiu.

09.09.2016

Raziskovalci z univerze Texas Tech so se dokopali do spoznanja, da lahko s hkratno uporabo elektroencefalografije (EEG) in algoritmov za strojno učenje spoznajo tudi najbolj prikrite misli posameznika. Denimo prikrivanja, da je nekdo alkoholik. V raziskavi so računalniški algoritem najprej učili s pomočjo vzorcev EEG skupine alkoholikov, nato pa test izvedli na manjšem vzorcu naključno izbranih EEG posnetkov. Kasnejše poizvedbe so pokazale, da so že v prvem poizkusu pravilno prepoznali alkoholike v več kot četrtini primerov, prostora za izboljšave pa je še veliko. Srhljivo za nam tako ljubo zasebnost.

30.09.2016

Ali namerava Google konkurirati storitvami družbe Uber? Sodeč po pisanju Wall Street Journala se pripravlja na otvoritev lastne storitve, pri kateri bodo kot temelj uporabili svojo navigacijsko aplikacijo Waze, priljubljeno ravno zaradi informacij, ki jih prispevajo množice. Google storitev menda že preizkuša v Izraelu, kjer je Waze tudi doma. V prvi fazi naj bi omogočili soprevoze (ride sharing), s čimer naj bi prispevali k zmanjšanju vozil na cestah in predvsem v urbanih središčih.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji