Objavljeno: 26.3.2005 12:14 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Julij 2004

Tehnomanija: julij 2004

Tehnomanija: julij 2004

Intel namerava v svoje bodoče mobilne procesorje oziroma pripadajoče sistemske nabore vgraditi podporo identifikaciji lokacije uporabnika. Za zdaj še ni jasno, na kateri tehnologiji bo temeljila Intelova zamisel, analitiki pa menijo, da bo šlo za zelo pomembno novost. S samodejno identifikacijo lokacije bi uporabnikom mobilnih računalnikov lahko precej poenostavili življenje, saj bi se računalnik samodejno prilagodil omrežnim nastavitvam, privzetim tiskalnikom in drugim krajevnim nastavitvam. Pri projektu Intel tesno sodeluje z Microsoftom, ki bo podporo storitvi po vsej verjetnosti vgradil v Windows "Longhorn".

*

V zadnjih letih smo kar nekajkrat poročali o ruskem projektu mikroprocesorjev, združljivih z Intelovo arhitekturo, ki so se odlikovali po izvirnosti, vendar avtorjem niso nikoli zagotovili dovolj kapitala za serijsko proizvodnjo. Pred nedavnim pa je Intel od podjetij Elbrus in Unipro odkupil večino intelektualnih pravic, prav tako je zaposlil domala vse inženirje, ki so sodelovali pri projektu E2K. Za zdaj še ni znano, kako bo Intel izkoristil znanje in avtorske pravice, nekateri pa menijo, da namerava ekipo usmeriti predvsem v razvoj novega rodu 64-bitnih procesorjev.

*

Bližajo se časi, ko bomo lahko tudi v prenosnih računalnikih poljubno izmenjevali grafične procesorje in kartice, kar že od samih začetkov lahko počnemo v namiznih modelih. Toda kaj, ko se obetata vsaj dva, med sabo žal nezdružljiva standarda. nVidia prisega na module MXM, ATI pa na podobno tehnologijo Axiom. Obe sicer temeljita na enakem vodilu, to je PCI Express, vendar uporabljata različne fizične priključke in specifikacije modulov. ATI ima v načrtu manj različic, vendar pričakuje uporabo tudi zunaj območja grafičnih procesorjev, saj je Axiom lahko nadomestek tudi za razširitvene kartice PC Card. Izdelovalci prenosnikov za zdaj še molčijo, kdo bo podprl katero stran.

*

Microsoft se kljub ne preveč velikemu uspehu, kot kaže, ne namerava odpovedati trgu igralnih konzol. Toda ob tem snuje novo strategijo, v kateri je tudi nova naprava, ki združuje funkcije današnjih računalnikov PC in igralnih konzol Xbox. Izdelek, ki mu za zdaj pravijo "Xbox Next PC", naj bi brez težav poganjal tako igre za Xbox kot tudi tiste za računalnike PC, celota pa bo nekakšen hibrid, uporaben v različnih okoljih. Napravo bo mogoče priključiti tako na računalniški monitor kot televizor, pomemben gradnik pa bo tudi internetna interaktivnost, povzeta po sistemu Xbox Live. Celota naj bi stala okoli 600 dolarjev, kar je precej več od tekmecev, vendar obenem lahko nadomesti več naprav v domačem okolju.

*

Kdor misli, da so današnji digitalni fotoaparati z več milijoni tipal blizu tehnološke meje (vsaj racionalne), se, kot kaže, moti. Analitiki menijo, da se bo tekma za vse večjo ločljivost nadaljevala vsaj še nekaj let. Proti koncu desetletja naj bi tako osnovna ločljivost v digitalnih fotoaparatih postala 8 milijonov pik, le najmanjši žepni aparati pa bodo vsebovali manjša petmilijonska tipala. Vprašanje pa je, v katero smer bodo krenili aparati za zahtevnejše uporabnike. Danes najbrž ni dvoma, da se bo trg digitalnih zrcalno-refleksnih aparatov SLR precej razširil predvsem na spodnjem cenovnem pragu. Toda večjo ločljivost bodo dosegali na različne načine. Nekateri menijo, da bodo izdelovalci posegli po sistemu tipal s tremi elementi CCD ali pa sistemih, kot je Tehnologija Foveon. V vsakem primeru pa naj bi se efektivna ločljivost povečala kar na 12-24 milijonov pik; to bo zahtevalo tudi prilagoditev procesorske moči in pomnilniškega prostora.

*

Ameriška premoč na področju superračunalnikov se lahko kmalu konča, najresnejši tekmeci za najvišja mesta na lestvici najhitrejših 500 sistemov na svetu pa so Kitajci. V kratkem naj bi tako na Kitajskem začel delovati sistem Dawning 4000A, ki je zgrajen iz več kot 2000 procesorjev AMD Opteron, združenih v gručo. Po napovedih naj bi kitajski sistem zmogel procesirati kar 10 teraflopov, kar do tega trenutka zmorejo le trije sistemi na svetu. Res pa je, da jih je nekaj še v pripravi, tako da se bo Dawning 4000A najbrž uvrstil nekje med prvih 15. Kljub temu gre za znanilca spremembe, saj na Kitajskem snujejo še nekaj večjih projektov, po mnenju analitikov pa je le vprašanje časa, kdaj se bodo zavihteli na hitrostni računalniški prestol.

*

Nekatere članice EU so začele izvajati precej bolj poostren nadzor nad nedovoljenim kopiranjem digitalnih vsebin. V Italiji so tako sprejeli nov zakon, s katerim je prepovedano izmenjevati datoteke prek omrežij P2P. Po novem zakonu je tako početje domala izenačeno s kopiranjem in prodajo piratskih CDjev, kazni segajo od 154 do 1032 evrov, zagrožena pa je tudi kazen od šestih mesecev do treh let. Še ostrejši so od nedavna v Grčiji, kjer so dopustnika, ki je kupil (!) dva piratska CDja, obsodili kar na tri mesece zapora. Poudarjajo, da ne gre zgolj za simbolično dejanje, saj želijo s tem iztrebiti piratsko prodajo v času, ko bodo Grčijo preplavili dopustniki in obiskovalci olimpijskih iger.

*

Kljub vse pogostejšim pregonom pa omrežja P2P še naprej rastejo, selijo pa se tudi v svet mobilnega računalništva. Romunsko podjetje Simeda je tako razvilo program Pocket Rendezvous, ki omogoča lastnikom ročnih računalnikov Pocket PC, opremljenih z vmesnikom Wi-Fi, da lahko preprosto izmenjujejo ali pa zgolj predvajajo glasbo v digitalnih zapisih. Sistem temelji na podobni tehniki kakor Apple Rendezvous, ki samodejno prilagodi računalnik omrežjem v trenutnem okolju, zato s strani uporabnikov ne potrebuje posebnih nastavitev. Vsak ročni računalnik je hkrati tudi spletni strežnik, ki omogoča brskanje drugim uporabnikom. Glasbene založbe seveda že zmajujejo z glavo.

*

Da je pošiljanje nezaželene elektronske pošte lahko dobičkonosno početje, najbrž ni več nobena skrivnost. Toda takim podjetnikom so morda šteti časi. V ZDA so namreč dosegli prvo obsodbo znanega pošiljatelja sporočil, ki je uporabljal kar 343 nelegalnih naslovov za pošiljanje pošte in v dveh letih delovanja zaslužil na milijone dolarjev. Zdaj so podjetnika Howarda Carmacka obsodili na sedem let zapora, plačati pa bo moral tudi zajetnih 16,4 milijona dolarjev. To jasno priča o tem, koliko je s svojim delovanjem zaslužil.

Mnogi se sprašujejo, kako je lahko Linus prvi Linux napisal le v petih oziroma šestih mesecih, medtem ko je avtor Minixa s precej večjimi izkušnjami potreboval skoraj tri leta.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

HRWrFBljAjU

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji