Tehnomanija: januar 2008

Tehnomanija: januar 2008
Objavljeno: 28.1.2008 09:22 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Tehnomanija | Revija: Januar 2008

Apple iPhone je počasi na voljo tudi na trgih zunaj ZDA. Toda več kot očitno ne dovolj hitro za številne navdušence v državah, kjer si Apple še ni izbral partnerja. Zato so se nekateri spretni trgovci odločili obiti uradne kanale, kar sicer v računalniški industriji ni nič nenavadnega. Denimo v Singapuru, vendar se je Apple hitro odzval in zagrozil s sodnim pregonom. Prav zanimivo bo videti, kaj se bo zgodilo v Sloveniji, kjer so Tušmobil in nekateri drugi trgovci že pripeljali nekaj iPhonov, ki jih prodajajo za mastne denarce.

*

Če analitiki napovedujejo v prihodnosti nekoliko počasnejši razvoj osebnih računalnikov, ki so več kot očitno že doživeli svoj vrhunec, pa je še precej prostora za evolucijo pametnih telefonov. Kako daleč bodo šle te žepne naprave, jasno kaže napoved Nokie o zmožnosti celo predvajanja video posnetkov v visoki (HD) ločljivosti, podatki pa se bodo prenašali prek brezžičnih omrežij prihodnosti. Da ne gre zgolj za znanstveno fantastiko, dokazujejo nekateri prototipi družbe Texas Instruments, ki že predvajajo take video posnetke.

*

Bitka med standardi HD DVD in blu-ray je več kot zgolj vroča tema v Hollywoodu. Večina odločitev pa se seveda dogaja daleč od oči javnosti. Kako napeto je, dokaj nazorno prikazuje odprto pismo uglednega producenta Michaela Baya (Transformers, The Island, Pearl Harbor ...), ki je neposredno obtožil Microsoft, da ima skrivni načrt. Po njegovih trditvah naj bi bila podpora HD DVD zgolj krinka, v resnici pa si želijo, da bi spodletelo tako HD DVD kot blu-rayu. Ko bi se to zgodilo, bi imeli prosto pot za distribucijo filmov prek spletnih storitev, tam pa bi se razdelitev prihodkov precej spremenila v prid lastnikom spletnih dveri, ki bodo imeli koncesijo.

*

Vdori v računalniške sisteme ubirajo nove in nove poti. Najbolj nenavaden, po svoje pa tudi srhljiv je podatek, da je hekerjem nedavno uspelo dešifrirati protokol, s katerim Microsoftove brezžične tipkovnice pošiljajo podatke sprejemnikom, priključenim na računalnik. Tako lahko z ustreznim programom v bližini računalnika preberemo vse, kar uporabnik tipka v računalnik. Če ste bolj nezaupljivi, nikar ne zavrzite svoje stare tipkovnice, ki je na računalnik še priključena s kablom.

*

Projekt One Laptop Per Child žanje prve rezultate. Perujska vlada je naročila 260.000 računalnikov za otroke v svoji državi, mehiški milijonar pa bo revnim Mehičanom podaril 50.000 računalnikov. Podobna naročila so prišla tudi iz Ugande in Mongolije. Zanimivo, da se medtem Microsoft na vse načine trudi, da bi v prenosnike OLPC namestil Windows XP. Toda na poti imajo resne težave, saj ima OLPC le 1 GB pomnilnika in nima diska, Microsoft Windows XP pa nikakor noče delovati brez vsaj 2 GB prostora. Zadevo bi najbrž prej rešili, če bi se nehali ukvarjati s krčenjem operacijskega sistema in bi namesto tega raje podarili vsakemu prenosniku ta dodatni GB pomnilnika. Microsoftu se še poznalo ne bi.

*

V četrtem filmu Umri pokončno (Die Hard) se igralec Bruce Willis spoprijema s teroristi, ki prek interneta prevzamejo nadzor nad celotno infrastrukturo sodobne civilizacije. Domišljija nima meja, toda kot kaže, v tem filmu ni vse izmišljeno. V poročilu družbe McAfee, ki temelji na podatkih organizacij NATO, FBI in britanske SOCA, naj bi se vlade po svetu vse bolj posluževale vohunjenja in vdiranja v ključne sisteme drugih držav prek interneta. Najbolj agresivni so Kitajci, toda s to dejavnostjo se menda ukvarja več kot 120 držav. Zanimivo, da poleg pridobivanja podatkov marsikje postavljajo tako kot v filmu latentne povezave, prek katerih bi lahko po potrebi prevzeli nadzor nad infrastrukturo, najpogosteje električnim omrežjem.

*

To, kar se je še pred kakim desetletjem zdelo nepojmljivo, je postalo resničnost. Veliki izdelovalci, ki so bili nekoč ostri nasprotniki, so v dobi internetne prevlade postali partnerji, celo zavezniki. Še pred kakim desetletjem bi se zdelo povsem nemogoče, da bi, denimo, Sunov Solaris deloval na IBMovih velikih računalnikih. Prav to pa je od nedavna mogoče. V časih virtualizacije, ko je domala povsem vseeno, kakšna je strojna oprema, na kateri deluje programska oprema, je to lep dokaz, da je mogoče tudi to, kar se je še pred časom zdelo nemogoče.

*

Francija je prva država, ki se je odločila resneje nastopiti proti internetnemu piratiziranju. Po predlogu zakona, ki je pravkar v razpravi, bi država imela pravico izključiti internetno povezavo tistim, ki bi jih zalotili pri nelegalni izmenjavi datotek, zlasti filmov in glasbe, za katere niso plačali. V ta namen naj bi ponudnikom internetnega dostopa naložili spremljanje in poročanje o dejavnosti uporabnikov, to pa seveda obenem pomeni, da bodo lahko nadzorovali celotno početje svojih državljanov po internetu. Ponudniki interneta naj bi tako uporabnike najprej opozorili na nedovoljene dejavnosti, če pa ne bo odziva, bodo morali ukiniti račun. Zagovorniki osebnih svoboščin so se seveda že uprli.

*

Vsem je znano, da poplavi brezplačnih spletnih storitev večinoma tesno sledi poplava spletnih oglasov. Toda spletno oglaševanje se v prihodnje žal ne bo omejilo samo na obisk spletnih strani. Adobe je začel preizkušati nov sistem oglaševanja, ki bo založnikom omogočil vključitev oglasov v dokumente PDF. Oglase bodo posredovali strežniki in jih objavljali v pasici ob samem dokumentu. Adobe se je že povezal z družbo Yahoo, ki bo prvi ponudnik oglasov. Kot kaže, bo čez čas na računalniku le malo opravil, pri katerih nas pri delu ne bodo motile reklame.

*

Odprta koda je v Evropi naletela na plodna tla. Po raziskavi Evropske unije skoraj 70 % razvijalcev odprtokodnih izdelkov prihaja iz Evrope. Toda na stari celini smo to doslej zelo slabo izkoristili, saj obenem skoraj 90 % zaslužka iz naslova odprte kode poberejo ZDA. Zato EU pripravlja številne korake, kako naj bi zadržali evropske programerje v Evropi. Raziskava je obenem pokazala, da smo v Evropi precej dvolični. Javne ustanove so uradno naklonjene odprti kodi, v praksi pa kvečjemu nevtralne, pogosto pa še vedno izbirajo pretežno komercialne izdelke.

*

Glede na uspeh Applovega prvega mobilnega telefona je bilo le vprašanje časa, kdaj bodo tekmeci odgovorili s podobnimi izdelki. Med prvimi, ki bo posnemal taktiko, je, kot kaže, Blackberry, ki je bil doslej uspešen zlasti pri poslovnih uporabnikih. Toda velikost potrošniškega trga je preveč mamljiva, da bi se ustavili zgolj tam. Po podatkih dobro obveščenih naj bi nova družina Blackberry 9000 imela velik zaslon, občutljiv za dotik, in, za tega izdelovalca zelo neznačilno, nobene fizične tipkovnice. Podatke naj bi uporabniki vnašali prek zaslonske tipkovnice in prek "novih inovativnih načinov" vnosa podatkov. Blackberry pa ni edini, ki ima take načrte.

"Po predlogu zakona, ki je pravkar v razpravi v Franciji, bi država imela pravico izključiti internetno povezavo vsem, ki bi jih zalotili pri nelegalni izmenjavi datotek."

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki