Tehnomanija: april 2007

Tehnomanija: april 2007
Objavljeno: 24.4.2007 01:43 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Tehnomanija | Revija: April 2007

Po Microsoftu in Intelu je Evropska unija začela preiskovati tudi početje družbe Apple, ki ji očitajo, da omejuje pravice uporabnikom z odločitvijo, da lahko kupci glasbe iz spletne storitve iTunes gradivo poslušajo le na prenosnih predvajalnikih iPod. Apple je naletel na številne kritike organizacij za zaščito potrošnikov v Nemčiji, na Finskem, v Franciji, predvsem pa na Norveškem, kjer bodo s sankcijami počakali le do oktobra. Kot kaže, je trg digitalnih vsebin postal že tako zanimiv, da se z njim ukvarja celo EU.

*

Očitno bodo izdelovalci v prihodnje začeli ponujati več računalnikov, ki uporabljajo pomnilnike flash namesto običajnih diskov. Pravijo, da se Apple pripravlja v drugi polovici leta splaviti prenosnik MacBook s diskom flash, pozneje pa naj bi prišel na vrsto tudi Mac Mini. Ovira je trenutno cena diskov flash, ki je tudi do osemkrat višja od cene tradicionalnih diskov. Stvari pa se lahko hitro spremenijo z napovedjo družbe Intel, ki je napovedala vstop na trg diskov flash in hitro znižanje cen.

*

Kdor misli, da že danes v računalniških sistemih hranimo veliko podatkov, bo hitro spremenil mnenje ob napovedih za ne tako daljno prihodnost. Po raziskavi, ki sta jo opravili družbi IDC in EMC, naj bi leta 2010 ustvarili in v računalniških sistemih po svetu hranili okrog 988 milijard gigabajtov (oziroma eksabajtov, to je milijarda GB) ali šestkrat več, kot smo ustvarili leta 2006. Poglavitni razlogi so znani - vse večja priljubljenost in ponudba digitalnih večpredstavnih vsebin, poleg tega pa še vedno naraščajoče število uporabnikov interneta. V desetih letih se je internetna populacija povečala z 48 milijonov na 1100 milijonov rednih uporabnikov, pa je še precej prostora za rast.

*

Sodeč po raziskovalcih družbe Intel, se nam v prihodnjih letih obeta prehod na novo tehnologijo pomnilnikov, imenovanih PRAM (Phase-change RAM). Za razliko od današnjih pomnilnikov, predvsem flash RAM, pri katerih se podatki hranijo s spremembo električnih lastnosti celic, pomnilniki PRAM delujejo po načelu spreminjanja snovi iz kristalne v amorfno obliko, podobno kot poteka proces pri zapisovanju na nosilce CD-RW in DVD-RW. Bistvo nove tehnologije je, da je hramba podatkov v pomnilnikih PRAM precej bolj zanesljiva kot pri dosedanjih tehnologijah, napovedujejo pa tudi hitrejše delovanje, trenutno okrog dvakrat v primerjavi s pomnilniki flash RAM. V Intelu so prepričani, da lahko tehnologijo še precej izpopolnijo, zato menijo, da PRAM čez čas ne bo nadomestil le pomnilnika flash, temveč tudi dinamične pomnilnike (DRAM) in primarni pomnilniški prostor za računalnike.

*

Na univerzi Carnagie Mellon so opravili raziskavo zanesljivosti diskov, ki bo najbrž razblinila marsikatero predstavo uporabnikov, pa tudi ovrgla trditve izdelovalcev. V raziskavo je bilo zajetih skoraj 100.000 diskov, pri katerih so merili število in vrsto napak. Rezultati so presenetljivi, saj kažejo, da se diski v praksi kvarijo tudi do 15-krat pogosteje, kot trdijo izdelovalci. Za večino diskov ti napovedujejo povprečni čas med napakami (MTBF) med 1 in 1,5 milijona ur, kar bi pomenilo stopnjo pokvarljivosti 0,88 % na letni ravni. V praksi diski dosegajo stopnjo med 2 in 4 %, skrajnosti pa segajo celo do 13 %. Raziskava je tudi pokazala, da ni statističnih razlik med cenejšimi in dražjimi diski, denimo tistimi z vmesnikom SATA in Fibre Channel, čeprav bi pričakovali drugače. Raziskovalci za povrh menijo, da zdajšnji mehanizmi za napovedovanje napak, kot je sistem S.M.A.R.T., ne ponujajo podatkov, na katere se je mogoče zanesti. Kljub prizadevanjem industrije, da bi z novimi mehanizmi utrdili zaupanje v izdelke, se lahko pri diskih še najbolj zanesemo na - srečo!

*

Vse kaže, da je podjetje Palm po nekaj turbulentnih letih naprodaj. Po tem, ko so se pred dvema letoma "rešili" svojega programskega oddelka (kupila ga je japonska družba Access), so se nedavno razširile govorice o možnosti, da bi Palm prevzela Nokia, z manjšo verjetnostjo pa Motorola. Kljub temu da je Palm danes zgolj nišni ponudnik, marsikoga zanima predvsem orodje za upravljanje osebnih podatkov (koledarjev, nalog, zapiskov) in sinhronizacijo podatkov, ki še danes velja za eno najboljših pri malih žepnih napravah. Drugi spet navajajo, da je Palm lahko precej bolj zanimiv za HP in morda Dell, ki imata odkrite ambicije vstopiti na trg pametnih telefonov, oziroma izboljšati svoj položaj na njem. Vsi pa se strinjajo, da Palm, kot kaže, ne bo ostal dosti časa samostojen.

*

Microsoftu se, kot kaže, zaenkrat ni treba pretirano bati za prihodnost paketa Office v poslovnem okolju. Kljub veliki medijski pozornosti za alternative in podpori nekaterih velikih izdelovalcev konkurenčnemu standardu Open Document Format nedavna raziskava revije ComputerWorld med vodji IT oddelkov kaže, da kar 88 % vprašanih ne razmišlja o prehodu na alternative. Kot poglavitni razlog za konservativni pristop navajajo visoke oziroma težko določljive stroške, povezane s prehodom na karkoli drugega, kar ni že v rabi.

*

Precej slabše spijo Microsoftovi inženirji, zadolženi za varnostni paket OneCare. Skoraj leto dni po predstavitvi in začetnih pozitivnih odzivih trga, zlasti zaradi agresivne cene, se težave kopičijo. Na nedavni raziskavi, projektu AV-Comparatives, ki so jo opravili v Avstriji, se je OneCare uvrstil na sam rep primerjalne lestvice izdelkov, na kateri so zastopani domala vsi izdelovalci. OneCare je uspelo prestreči komaj 91 % vseh virusov, črvov, vohunskih programov in le 79,6 % poskusov vdorov. Večina tekmecev je presegla 98 % zanesljivost. Poleg tega so v Microsoftu potrdili, da je OneCare pomotoma skrival in celo brisal poštne predale v programih Outlook in Outlook Express; to so k sreči že popravili. Strokovnjaki za varnost že pozivajo, naj Microsoft prevetri razvoj in vzdrževanje izdelka.

*

Na lestvici najbogatejših Zemljanov se je na prvo mesto že štirinajstič zapored uvrstil Bill Gates. Lani je svoje bogastvo povečal za 6 milijard, na skupno 56 milijard dolarjev. Precej bolj zanimivo pa je dogajanje za njegovim hrbtom, zlasti če si ogledamo predstavnike IT industrije. Na enajstem mestu je Paul Allen z 21,5 milijarde, na devetnajstem mestu pa Larry Ellision z 18 milijardami dolarjev. Presenetljivo enaindvajseti je Azim Premji, vodilni indijskega podjetja Wipro, sicer enega poglavitnih podjetij za zunanje storitve na svetu. Direktor Microsofta, Steve Ballmer, je na 24. mestu, sledijo pa Michaell Dell, Steve Jobs (Apple) ter duet Larry Page in Sergej Brin (Google).

Po raziskavi, ki sta jo opravili družbi IDC in EMC, naj bi leta 2010 ustvarili in v računalniških sistemih po vsem svetu hranili okrog 988 milijard gigabajtov, to je šestkrat več, kot smo ustvarili leta 2006.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki