Tehnomanija: april 2004

Tehnomanija: april 2004
Objavljeno: 19.11.2005 17:36 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Tehnomanija | Revija: April 2004

Microsoft je po mesecih javnega zatrjevanja, da bo projekt Longhorn naslednja velika različica okolja Windows, snedel besedo in priznal, da bodo bržkone še pred tem objavili vmesno različico, ki ji interno pravijo "XP Reloaded". Za zdaj še ni jasno, kaj naj bi "Shorthorn", kot so ga nekateri v šali poimenovali, vseboval in koliko bo odstopal od današnjega sistema Windows XP. Zagotovo bo vseboval vse dosedanje popravke (predvsem prihajajoči Service Pack 2), najbrž pa tudi nekatere povsem nove funkcionalnosti, predvsem s področja večpredstavnosti.

Nekateri menijo, da si Microsoft enostavno ne more privoščiti čakanja na leto 2006, ko bo nared Longhorn (ali pa bo prav zato morda zamudil), saj mu Linux diha za ovratnik. Še bolj verjetna pa je razlaga, da želijo v Microsoftu s tem korakom rešiti svoj marketinški program "Software Assurance", ki bi z zelo dolgo čakalno dobo na novo različico Oken zgublja svoj pomen (naj se spomnimo: z nakupom te možnosti kupec dobi pravico do vseh novih različic). Pa to še ni vse - vse kaže, da bo nastala tudi strežniška različica "Shorthorna", ki bo zapolnila prav tako dolgo čakalno dobo do naslednje različice paketa Windows Server "Longhorn". Ta ne bo nared pred letom 2007.

*

Čeprav Microsoft rad govori o naslednjih rodovih Oken, je trenutno najbolj realen prihod drugega kompleta popravkov (SP2) za Windows XP. Ta prinaša veliko pomembnih sprememb, zlasti na področju varnosti, toda malo je znano dejstvo, da bo paket povzročil najbrž kar nekaj težav z združljivostjo pri zdajšnjih paketih. Microsoft že opozarja razvijalce, naj preverijo delovanje svojih izdelkov v kombinaciji s SP2 in po potrebi pripravijo popravke. Vprašanje pa je, kako bodo to sprejeli uporabniki, ki težavne programe že uporabljajo.

*

Microsoftov boj proti potencialnim tekmecem se medtem nadaljuje tudi na sodiščih. V zadnjem času so dosegli dve majhni, a pomembni vojni. V zadevi proti družbi Eolas, ki bi narekovala precejšnjo spremembo spletnega brskalnika Internet Expolrer in bi za povrh stala Microsoft zajetne pol milijarde dolarjev v obliki odškodnine, je ameriški patentni urad zavrnil potrditev patentna Eoalsu, na temelju česar je bila tudi dobljena tožba. Še bolj zanimiva pa je rešitev problema v sporu proti družbi Lindows. Ker je Microsoft tožbo o kršitvi pravice do zaščitenega imena dobil na Nizozemskem, se je družba Lindows odločila, da bo v Beneluksu svoj izdelek prodajal kratko malo kot Lin---s. Vprašanje je le, ali ni Microsoft s tem korakom pravzaprav naredil celo brezplačno reklamo tekmecu.

*

Da se z zaščitenimi imeni ni pametno šaliti, kaže tudi razsodba proti francoskemu distributerju Linuxa MandrakeSoftu. Februarja je sodišče naložilo, da bodo morali spremeniti ime in plačati odškodnino ameriški družbi Hearst Holidngs, ki je lastnik pravic znamenitega stripa s skrivnostnim glavnim junakom, ki mu je ime Mandrake (pred leti je izhajal tudi v Sloveniji).

*

Bitka za naslednika standarda DVD se bliža vrhuncu. Izdelovalci na raznih koncih sveta kažejo vse več prototipov, kar pomeni, da začetek proizvodnje ni daleč. Toda katera tehnologija bo uporabljena? Združenje DVD Forum, ki naj bi skrbelo za današnje in bodoče standarde DVD, je nedavno ratificiralo predlagano tehnologijo HD-DVD. Toda za njo stojita le Tohsiba in NEC (pa peščica manjših), vsi drugi velikani pa podpirajo standard Blue-ray Disc. Zdi se da je politika v tem primeru zopet izgubila stik z realnostjo in bomo najbrž v praksi spet (tako kot pri DVD) priča različnim konkurenčnim standardom. Končni razsodnik je morda že znan - Hollywood. Uspelo bo tistemu, ki ga bo podprla filmska industrija.

*

Sliši se skoraj neverjetno, toda prav mogoče je, da bo družba PalmOne v prihodnje razvila tudi ročne računalnike in hibridne naprave z okoljem Windows Mobile (PocketPC). Odkar so se ločili od oddelka za razvoj operacijskega sistema PalmOS (PalmSource), se veselo ozirajo naokoli po alternativah in novih tržnih priložnostih. Na neposredno vprašanje, ali bodo nekoč Handspringovi modeli Treo uporabljali sistem Windows Mobile, so predstavniki podjetja odgovorili zgolj posredno, še zdaleč pa ne nikalno. Viri blizu družbe znajo tudi povedati, da so bili v inženirji v bivšem Palmu zelo nezadovoljni s svojo razvojno ekipo operacijskega sistema. Očitajo ji počasen razvoj in pomanjkljivo funkcionalnost glede na tekmece.

*

AMD je na področju namiznih sistemov zadnje čase zopet nekoliko v senci Intela, a to ne pomeni, da razvoj stoji. V kratkem naj bi predstavili prvo večjo novost po jesenski objavi Athlonov 64. Gre za projekt Athlon 64 FX-53, za katerem se skrivata modela, ki bosta nosila oznaki 3500+ in 3800+ (takt 2,2 oziroma 2,4 GHz), oba s 512 KB L2 predpomnilnika. Hkrati naj bi prišla tudi različica 3700+, ki bo imela takt 2,4 GHz in 1 MB L2 predpomnilnik. Jeseni bodo takt dvignili na 2,6 GHz (Athlon 64 4000+). Proti koncu leta pride na vrsto 90-nm tehnologija (namesto dosedanje 130-nm), prvi tak procesor pa bo Athlon 64 4200+, ki bo imel takt 2,8 GHz, najbrž v začetku leta 2005.

*

Prihod vodila PCI Express bo odločilno vplival tudi na velikost namiznih računalnikov in prenosnikov. Vodilni izdelovalci napovedujejo, da bodo bodoči računalniki PC zaradi manjših razširitvenih kartic, manjših diskov (2,5-palca tudi v namiznih modelih) in poenostavljenih vodnikov v računalniku precej manjši, pa tudi energijsko varčnejši. Medtem ko pri prenosnikih lahko zaradi teh novosti pričakujemo predvsem večjo razširljivost in zmogljivostno izenačitev z namiznimi modeli, bodo slednji po velikosti precej manjši in enostavneje jih bo upravljati. Obenem pride na vrsto tudi drugačen sistem napajanja, tako da bo PC konec leta najbrž precej drugačen od tega, kar smo vajeni danes.

*

Velikemu navdušenju nad hologramskimi pomnilniki izpred nekaj let je sledilo zelo malo prodajnih izdelkov. Da razvoj vendarle ni zastal, dokazuje laboratorij japonskega telekomunikacijskega velikana NTT, ki je oznanil razvoj novega pomnilnika z imenom Info-MICA. Prvi primerki in enota omogočajo hrambo 1 GB podatkov na površini, veliki kakor manjša poštna znamka, pri tem pa podatke hranijo na 100 slojih iz tankega plastičnega filma. V NTT zdaj preučujejo najučinkovitejši način proizvodnje, ki naj bi bila po napovedih še precej cenejša od nosilcev CD-ROM. Potencial pa je prav tako velikanski - raziskovalci menijo, da bi na površino, veliko kakor današnje kartice SD Card, lahko že v kratkem spravili kar 25 GB podatkov. Več kakor bodoči optični diski z modrim laserjem in precej večjo površino (premer 12 cm).

*

Ali je možnost za nastanek uradne odprtokodne različice jave? IBM je namreč družbi Sun poslal odprto pismo, v katerem poziva tekmeca k sodelovanju pri skupnem projektu nove različice jave, ki bi temeljila na povsem odprti kodi. Sun presenetljivo ni rekel ne, čeprav bodo končno odločitev sprejeli šele po intenzivnih pogajanjih. Trenutno si zamišljajo, da bi bila odprtokodna java na voljo poleg Sunove različice, a na to mnogi gledajo s skepso. Dejstvo pa je, da tako IBM kot Sun potrebujeta drug drugega. IBM vse stavi na odprto kodo, pri čemer si ne želi novih tožb, kakor v primeru Linuxa (SCO), Sun pa bi tako morda nekoliko pospešil razvoj jave, predvsem pa povečal število uporabnikov.

Na neposredno vprašanje, ali bodo nekoč Handspringovi modeli Treo v prihodnje uporabljali sistem Windows Mobile, so predstavniki podjetja odgovorili zgolj posredno, še zdaleč pa ne nikalno.

Nekateri menijo, da si Microsoft enostavno ne more privoščiti čakanja na leto 2006, ko bo nared Longhorn (ali pa bo prav zato morda zamudil), saj mu Linux diha za ovratnik.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki