Stroški in »tankanje« električnega avtomobila
Verjetno vsi vemo, da je elektrika v primerjavi z bencinom in dizlom »skoraj zastonj«. Verjetno ste tudi že slišali, da je podobno tudi s stroškom rednih servisov električnega avtomobila. Kot tudi to, da je njegovo polnjenje »malce« bolj zapleteno in dolgotrajno, kot smo tega vajeni pri avtomobilih z notranjim izgorevanjem.
Najprej razčistimo – elektrika kot pogonsko gorivo je »skoraj zastonj« zato, ker država nanjo še ni obesila možice davkov in/ali trošarin. Vendar jih bo, prej ali slej. Tako kot bo prej ali slej ukinila 6.000-evrsko subvencijo ob nakupu električnega avtomobila. Enako velja za registracijo, kjer pri električarju za zdaj ne plačujemo cestnine, zaradi česar je ta smešno poceni. Res pa je, da bodo redni servisi v primerjavi z »bencinarji« verjetno ostali smešno poceni, saj je tehnologija elektrike veliko preprostejša. Kako je pravzaprav z vsem tem v številkah, evrih?
Servisi, vzdrževanje in registracija
Električni avtomobili so za servisiranje in vzdrževanje izredno poceni. Sodelavec, ki je lastnik citroena iOn, vsakih 20.000 km za servis da 35 EUR. Vsakih 60.000 se ta vsota poveča – na 60 EUR. Pri letni registraciji avtomobila se »stegne« le za borih 15 evrov (+ zavarovanje). Če je to drugi avtomobil, za vožnjo v službo in okoli mesta, je lahko strošek skorajda ničen. Sodelavec, ki avtomobil polni doma in v službi, je preračunal, da ga gorivo, pardon, elektrika po žepu udari med 10 in 20 EUR na mesec. Ob prevoženih 1.700 km.
Polnjenje – doma, na javnih polnilnicah, plačljivo
Ob nakupu električnega avta načelno dobimo dva kabla, enega za polnjenje na polnilnih postajah ter polnilni kabel za vtičnico 220 V (»šuko«), ki jo uporabljamo doma. Ta ima običajno omejeno moč toka na 10 A, kar pomeni, da se bo avto polnil s približno 2,2 kW oziroma bo v 10 urah napolnil 22 kWh. Če ima vaš avto baterijo 58 kWh, kot jo ima VW ID.3 1st, to pomeni več kot 24 ur polnjenja, če je povsem izpraznjena. Cena? Okoli 8,7 EUR oziroma okoli 3 EUR na 100 km. Kot ID.3 lepo pokaže, tako polnjenje vsako uro omogoči borih 8 km vožnje …
Hitrejša (in cenejša) rešitev je seveda polnjenje v trgovskih središčih. Tam je polnjenje (še vedno) zastonj, vendar časovno omejeno (pri Lidlu, denimo, na eno uro). ID.3 pravi, da tako polnjenje (s hitrostjo 11 kW) vsako uro omogoči 47 km vožnje. Še vedno pa bi za polnjenje povsem prazne baterije potrebovali okoli 6 ur. Enako velja tudi za običajne Petrolove polnilnice zunaj avtocestnega križa – te so zastonj, če si priskrbimo Petrolovo kartico elektromobilnosti. Kar sicer zahteva nekaj papirologije.
Največji ponudnik polnilnic za avtomobile je v Sloveniji Elektro Ljubljana s sistemom Gremo na elektriko. Cena – 0,5 EUR začetne pristojbine, nato 2 centa na minuto oziroma 3 cente, če avtomobil na parkirišču pustimo več kot 3 ure. VW ID.3 bi torej v celoti napolnil za 3,6 EUR in še vedno v okoli 6 urah. Če bi ga smel, seveda. Gremo na elektriko upravljamo prek telefonske aplikacije, na katero naložimo denar, zadeva pa večinoma deluje brez težav. Le včasih je na zemljevidu/spisku videti, da je neko polnilno mesto prosto, pa v resnici ni. Nerodno, če smo se do tja pripeljali »na hlape«. Mimogrede – Gen-I ima trenutno (še) akcijo, s katero z njegovo kartico na vseh teh polnilnicah polnite zastonj. Kartica stane – 1 EUR.
Pričakovali bi, da bo največji Petrol, kot največji slovenski trgovec z gorivom. Pa ni. Je pa, na avtocestah, najdražji. Cena polnjenja tam znaša kar 20 centov na minuto oziroma 10× (!) več kot pri Gremo na elektriko! Res pa je, da so polnilnice tam hitrejše (43 kW) in bomo VW ID.3 tam večinoma napolnili v uri in pol (razen če bomo našli eno izmed redkih polnilnic, ki zmorejo 100 kW), za kar bomo odšteli 18 evrov. Torej 6 EUR za 100 km, kar je približno toliko, kot stane prevoz z dizelskim avtomobilom. Plačilo na Petrolu opravimo z njihovo aplikacijo OneCharge, ki na običajnih Petrolovih polnilnicah (za zdaj) ne deluje.
Obstaja seveda še množica drugih in drugačnih polnilnic. Nekaterih zastonjskih, nekaterih pa tudi izredno zasoljenih. Mednarodni ponudnik Ionity omogoča polnjenje s hitrostmi do 350 kW (!), česar VW ID.3 tako in tako ne zmore (največ 100 kW), vendar je cena kar 0,79 EUR na kWh! Za »poln tank« ID.3 bi torej odšteli kar 45 EUR oziroma okoli 15 EUR za prevoženih 100 km. Kar je trikrat več od cene, ki jo zahteva povprečen dizelski avtomobil!
Domača polnilna postaja
V grobem jih delimo na eno- ali trifazne ter na navadne in pametne. Vsekakor priporočamo trifazno. Navadna polnilnica stane nekje od 400 EUR naprej, medtem ko pametne sod okoli 800 EUR naprej. Razlika je v tem, da imajo zadnje tokovnike, s katerimi merijo porabo ostalih porabnikov v hiši in znajo prilagajati moč polnjenja. Večina slovenskih domov ima trifazni odjem z glavnimi varovalkami, omejenimi na 20 A. To omogoča največjo razpoložljivo moč 14 kW. Recimo, če avto podpira polnjenje 11 kW, preostalim uporabnikom v hiši pušča le še 3 kW v času polnjenja. Spodoben indukcijski štedilnik hitro porabi to razliko, da o toplotni črpalki ali klasičnem grelniku vode niti ne govorimo, kar lahko pomeni, da vas čaka strošek menjave glavnih varovalk ali kazen dobavitelja elektrike zaradi prekoračenja moči. Pametna polnilnica pa ves čas meri porabo, in če se v hiši vklopi večji porabnik, zmanjša moč polnjenja avta za čas, ko ta deluje, nato pa spet dovoli polni odjem.
To je le ena izmed možnosti, saj večina pametnih polnilnih postaj omogoča še nastavitev časa polnjenja, da polnite le v času poceni tarife. Še bolj zanimiva je možnost, če imate sončno elektrarno, da polnite avto le z viški energije, ki jo odda. Običajno je omogočen tudi daljinski nadzor nad polnjenjem, tako da lahko preverite, ali se je avto res napolnil, in tudi količino oddane energije. Dodaten strošek zaradi višje cene je vsekakor opravičljiv in utegne prihraniti kakšno nevšečnost v prihodnosti.
