Špranje v jabolčnem oblaku
Pišem še zadnjih nekaj člankov za naslednjo številko revije, urednik je že rahlo živčen, sam pa počasi tudi postajam, žal po krivdi tehnike. In to tiste, ki naj bi bila najboljša.
Na naših nenehnih preizkusih redno preizkušamo pametne telefone, in čeprav sta med dražjimi v tem trenutku dva Samsungova, so tudi Applovi vedno nekje pri vrhu lestvice. Apple je tisti, ki je dal resen zagon pametnim telefonom, ki jih je približal sleherniku, potisnil v vsak žep, pokazal, kako se tem stvarem streže. A po več letih uspehov smo prišli do točke, ki je jabolčniki ne obvladajo, na trenutke se zdi, da ne vedo, kaj počnejo. Sploh ker je njihov glavni tekmec, Google, na tem področju tako domač, da redko kateri uporabnik sploh še razmišlja o tem. Če Apple obvlada strojno opremo, obvlada uporabniške vmesnike, pa so spletne storitve (ali oblačne, če želite) Googlova domena.
In zdaj, ko že pol ure jezno gledam v svoj telefon (za katerega tako ali tako nisem povsem prepričan, koliko je moj in koliko še vedno Applov), razmišljam le o tem, kako res zanič je Applov App Store (oziroma iTunes ali kakorkoli se že temu reče). Na WiFi povezavi največje možne hitrosti (za menoj me namreč obseva Linksysov usmerjevalnik, ki uspešno posnema Sauronovo krono) s povezavo, ki brez težav streže kup naših spletnih strani, nemočno gledam, kako se nameščanje dveh aplikacij nikamor ne premakne.
Iz izkušenj v zadnjem letu se že bojim sporočila v slogu »This app can't be downloaded right now«, ki mu sledi še »Try again later«. Kolikor vem smo leta 2016 ... Pred leti, ko sem prvič spoznal svet jabolčnih steklenih ploščkov, so namestitve letele, App Store je bil pregleden, nove, zanimive aplikacije so se pojavljale kot za stavo.
Seveda so danes aplikacije bistveno večje, kot so bile nekoč, sploh igre brez težav tehtajo več GB. Tudi Applov uspeh se močno pozna, saj ima iNapravo res zelo veliko ljudi, pri nas morda nekoliko manj, ko te pot zanese čez lužo, pa si moraš res nastaviti povsem drugačna zvonjenja in piskanja, ker se iz vseh žepov oglašujejo praktično le iTelefoni. Veliko uporabnikov, veliko podatkov, podatkovni centri s tisočimi omarami strežnikov imajo tako polne roke dela.
A očitno bi morali v Applu vse skupaj malo obnoviti. Brskanje po vgrajenem App Storu je počasnejše, kot je bilo, nove, zanimive aplikacije je vedno težje najti. Na seznamih priljubljenih aplikacij prevladujejo vedno ene in iste (Nadležni ptiči, FaceTwitterji, WeatherInstagramNavigator+, itd), med izbranimi s strani Appla (»Featured«) jim očitno tudi primanjkuje idej. Kuharskih receptov Jamieja Oliverja ne potrebujem, hvala, mi jih ponujajo že nekaj let.
Vse več je tudi očitnih ponaredkov, ki kopirajo tako videz kot delovanje uspešnih programov. Ločevanja zrnja od plev pa nam Apple prav nič ne olajša. Na stanje kažejo tudi čudaško dolga imena v slogu »Nenehni Uvodnik++ by Monitor«, včasih se mi zgodi, da je edini način, da najdem točno določeno aplikacijo, to, da jo poiščem prek spleta ob pomoči Googla, in upam, da bo tam neposredna povezava do iTunes. Še najbolj moteča pa je (občasna, a vse prepogosta) nizka hitrost prenosa oziroma namestitve.
Čudi me to, da Applu, z vsemi sredstvi, znanjem, denarjem itd., ki ga ima, ne uspe spraviti v red te očem sicer skrite infrastrukture. Google to očitno obvlada. Tudi drugim gre dobro – vedno znova se čudim, kako nenormalno dobro deluje Netflix, tudi pri večjih dodatnih bremenitvah moje povezave (beri: torrent). Spomnim se še, kako sem v Windows 98 uporabljal Download Manager; morda si bo treba tudi za iPhone omisliti kaj podobnega.
