Objavljeno: 10.3.2005 12:08 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Julij 2004 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi

Sony DSC-W1

Sony se v svetu digitalne fotografije očitno znajde zelo dobro. Še posebej, če upoštevamo, da se podjetje pred tem sploh ni ukvarjalo s fotografijo. Pa vendar njihovi modeli pogosto ponujajo precej dobre tehnične lastnosti po dokaj ugodni ceni, ob tem pa je Sony tako ali tako znan po svojevrstnih in (bolj ali manj) uporabnih tehničnih rešitvah. Sony DSC-W1 pri tem ni izjema. Gre namreč za cenovno dokaj ugoden fotoaparat, ki pa ponuja veliko tistega, kar je sicer omejeno na dražji (a v marsičem podobni) model DSC-V1. Za razliko od tega ima sicer le trikratni optični zum (ekvivalent leica je od 38 do 114 milimetrov), a je uporabljen dokaj kakovosten objektiv Carl-Zeiss. Ta je pri vodenju svetlobe precej natančen, vendar ima vsaj v tele položaju za digitalne fotoaparate dokaj majhno svetlobno jakost 4,8, pri širokem kotu pa solidnih 2,8. Z njim je mogoče ostriti objekte na razdalji od pol metra naprej, v makro načinu pa od le šest centimetrov naprej, v slabi svetlobi pa si aparat "pomaga" še z dodatnim snopom svetlobe rdečkaste barve. Ostrenje je sicer izvedeno kar precej hitro, le natančnost bi lahko bila boljša, saj včasih ne zaklene slik optimalno.

Samo ohišje je dokaj majhno in kompaktno izdelano, še najbolj pa ga "določa" zelo velik in kakovosten barvni zaslon LCD na hrbtni strani ohišja. Diagonala tega je kar 63 milimetrov, ima pa 123.000 pik. Žal imajo tako veliki zasloni LCD tudi nekaj slabosti. Kot pri vseh takih modelih namreč na hrbtni strani ohišja kar zmanjka prostora za palec; še posebej, če uporabljamo le eno roko, tako hitro pritisnemo katero od upravljalnih tipk. K sreči je fotoaparatu popolnoma vseeno, ali smo tedaj, ko pritisnemo na sprožilec, na menujih, saj vseeno fotografira (za razliko od, recimo, Casia Exilim P600). Povejmo še, da je razporeditev tipk za upravljanje dokaj smiselna, edino smerne tipke za upravljanje menujev so kar precej majhne. Način slikanja (torej, ali uporabljamo samodejno delovanje, ročno nastavljanje ali katero od šestih scenskih nastavitev) določamo s krožnim stikalom na vrhu aparata (sprožilec je na sredi tega). Čas od vključitve do pripravljenosti za sliko je le okoli sekundo.

DSC-W1 omogoča širok izbor ročnega nastavljanja - mogoče je določiti tako čas, zaslonko, temperaturo bele (žal pa ne ponuja zajema bele s predloge, temveč le štiri prednastavitve), občutljivost delovanja tipala (ISO 100, 200 ali 400) itd. Edino, kar bi morda pogrešal kak "resnejši" uporabnik, ki bi posegel po aparatu, je možnost zapisovanja slik v nestisnjenem zapisu - na voljo je namreč le zapis JPEG. Slike se sicer zapisujejo na kartice Memorystick Pro, za hitrejši prenos slik v računalnik pa je podprt tudi standard USB 2.0.

Kakovost fotografije je več kot zadovoljiva. Sicer ne dosega tiste pri modelu DSC-V1, saj je ostrina slabša, pa tudi šuma je kar nekoliko več, so pa barve dobre, in to tudi ob uporabi samodejnega ostrenja. Dobra je tudi kakovost makro fotografij, je pa nekaj prelivanja in avtomatika je nagnjena k preosvetlitvi slik.

Sony DSC-W1

Razred: Zmogljivi.

Efektivna ločljivost tipala: 5,03 milijona pik.

Tehnične lastnosti: Objektiv 38-114 mm (ekvivalent); svetlobna jakost 2,8-4,8; ostrenje 0,5 m-neskončno (6-60 cm makro); čas od 1/1000 do 30 s; doseg bliskavice od 0,5 do 3,5 m; razpon ISO: samodejna, 100, 200, 400.

Cena: 99.990 tolarjev.

Prodaja: CHS, www.chs.si, (01) 280 66 00.

Za: Dobra optika, velik zaslon LCD, dobro razmerje med ceno, kakovostjo in zmogljivostjo.

Proti: Slabša svetlobna jakost objektiva v tele načinu, včasih ne izostri objektov, v samodejnem načinu nagnjen k preosvetljevanju.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Kaj se zgodi, če Samsungov Galaxy Z Fold prepognete 200.000-krat?

    Ustvarjalec vsebin tech-it je s prenosom v živo na YouTubu izvedel maratonski test, v katerem je ročno odprl in zaprl Samsung Galaxy Z Fold 7 kar 200.000-krat

    Objavljeno: 8.8.2025 10:00
  • Programerska naloga, ki je ni rešil nihče

    Vsako leto se najboljši dijaki v programiranju na svetu merijo na olimpijadi iz informatike, kjer nastopa tudi slovenska ekipa. Tekmovalci v dveh tekmovalnih dneh rešujejo šest nalog, kodo pa pišejo v jeziku C++. Ene izmed nalog letos ni rešil nihče izmed 330 tekmovalci.

    Objavljeno: 6.8.2025 07:00
  • Izobraževanje zaposlenih za prepoznavanje ribarjenja je neučinkovito

    Ker so zaposleni eden najučinkovitejših vektorjev za vdore v poslovne sisteme, so različne delavnice, tečaji in urjenja, kako prepoznati ribarjenje (phishing) zlasti v večjih podjetjih postala del rednega izobraževanja. A raziskovalci z Univerze v San Diegu so pokazali, da je uspeh tovrstnih izobraževanj sila pičel.

    Objavljeno: 18.8.2025 07:00
  • Linus Torvalds spet ponorel

    Linus Torvalds, izumitelj in še vedno glavni skrbnik Linuxa, je vedno slovel kot vzkipljiv človek, zato tudi njegov zadnji izbruh ni zelo presenetljiv. Ob pripravi nove verzije jedra 6.17 jih je pošteno napel Palmerju Dabbeltu, ki je predložil kopico popravkov za RISC-V. Torvalds je, milo rečeno, ponorel.

    Objavljeno: 14.8.2025 05:00
  • Xiaomi predstavil pametni ventilator

    Xiaomi je v poletni vročini za evropske trge predstavil Smart Desktop Air Circulation Fan, kompakten pametni ventilator, zasnovan za močan pretok zraka v manjših prostorih. 

    Objavljeno: 6.8.2025 11:00
  • Microsoft bo ukinil enoto GitHub

    Ko je Microsoft leta 2018 prevzel GitHub, se ni nič bistvenega spremenilo, saj je ostal samostojna enota z istim direktorjem. A Thomas Dohmke, ki je od leta 2021čas vodil GitHub, je napovedal odhod iz podjetja, saj ima druge podjetniške cilje. Microsoft zamenjave ne bo iskal.

    Objavljeno: 13.8.2025 05:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji