Sladkorna gora
"Če rabiš podatke o komu s Harvarda, samo reci. Imam čez 4.000 e-sporočil, slik, ..." "Kako si prišel do tega?" "Kar poslali so mi. 'Zaupajo mi', k*rci zmešani" .
Facebook (FB), se zdi, nezaustavljivo raste. Uporabljalo naj bi ga že več kot 500 milijonov resničnih oseb z imeni, priimki, rojstnimi datumi, naslovi, prijatelji, fotografijami, sporočili ... V ZDA naj bi predstavljal že kar četrtino vseh ogledanih strani spleta! Številke okrog FB preprosto jemljejo dih. Gotovo ne bi doživel takšnega uspeha, če ljudem ne bi ponudil kakšne koristne storitve. Nedvomno je ena izmed njih iskanje stika z davno izgubljenimi sorodniki, sošolci in znanci, še posebej če prebivajo na kakšnem odročnejšem kraju sveta. Vsenavzočnost svetovnega spleta in prepoznavna identiteta uporabnikov omogoča FB, da je vodilni imenik dejanske identitete uporabnikov spleta. To pa je rudnik zlata, ki ga želijo izkopati do dna. Pravi razlog uspeha Zuckerbergove pogruntavščine je ravno v tem, da je množice prepričal v razkritje svoje dejanske identitete. Vse projicirano bogastvo, ki ga predstavlja ocenjena vrednost podjetja, pa temelji predvsem na ožemanju teh podatkov.
Predvsem gre danes seveda za oglaševanje. Medtem ko številni sistemi spletnega oglaševanja ne vedo kaj dosti o identiteti uporabnikov in poizkušajo zaznati njihov interes skozi zgodovino obiskanih spletnih strani ali preiskovanj, ki so jih opravili, FB ve praktično vse o svojih uporabnikih. Znan zgled nadvse uspešnega oglaševanja v njem je oglas fotografa, ki je svojo ponudbo poročnih fotografiranj omejil zgolj na osebe, ki imajo v FB svoj status postavljen na "zaročen/a", in je v kratkem podeseteril svoj promet. A domet takega oglaševanja je kljub vsemu omejen, zato se FB previdno širi na druge spletne strani. Trenutna moda je dodajanje gumba "like" v vse pore spleta, ki gre skoraj že preko meja dobrega okusa. S tem se v podatkovnih centrih tega družabnega omrežja zbira še več podatkov o interesih uporabnikov, to pa je odločilni korak za ponujanje strežbe oglasov na straneh onkraj samega FB (podobno Googlovemu omrežju oglasov AdSense).
S takšno vizijo seveda ni čudno, da ne manjka zgodb o FB kot novem Googlu. In Google tukaj gotovo ni opravil svoje domače naloge, saj je njihovo družabno omrežje Orkut kljub uspehom na posameznih koncih sveta le bleda senca FBja, da polomije z Buzzom in Wave niti ne omenjamo. Googlovi največji uspehi sicer ravno tako sledijo iz ožemanja nakopičenega znanja o uporabnikih, le da jih tudi zaradi javne zaveze o ohranjanju zasebnosti pridobivajo precej manj neposredno. Revolucionarni uspeh je bil Gmail, ki milijonom uporabnikov ponuja brezplačni nabiralnik, ki pa ga Googlovi algoritmi analizirajo za najuspešnejšo strežbo oglasov. A Gmail je nastal kot eden od projektov v prostem času, ki se je razrasel do temelja ponudbe računalništva v oblaku, skupka Google Apps, in povzročil "acountitis", nadvse neprijetno stanje, ko za uspešno rabo različnih Googlovih storitev potrebujemo več uporabniških računov, ki se nemalokrat med sabo celo sovražno vedejo. Prav inflacija uporabniških računov je boleča točka Googla, ki je posledica rasti skozi nepovezane projekte inženirjev v prostem času in ogroža resen preboj v družabno sfero, kjer je jasna identiteta ključna. No, na srečo se problema vsaj zavedajo in ga počasi odpravljajo, a velikanska škoda je že storjena in do jasne identitete tudi v Googlovem univerzumu je še dolga in boleča pot.
Vendar tak, nekoliko kaotičen, a predvsem povezan, naj bi splet pravzaprav bil. Zapiranje v ograjene vrtove je napaka, ki so jo uporabniki do zdaj še vedno kaznovali. Naj si gre za namenske programe, ki želijo nadomestiti splet, ali za spletišča, ki postavljajo zidove do zunanjega sveta, prej ali slej pride zanimivejša ali pa bolj odprta storitev, ki zna sodelovati s skoraj neomejenim bogastvom spleta. Lep zgled drugačne poti predstavlja Twitter, ki prav tako ponuja elemente družabnega omrežja, a na odprt način, vendar pa še zdaleč ni tako uspešen pri zagotavljanju identitete, čeprav so zdaj na voljo tudi preverjeni računi, kjer smo lahko prepričani, kdo v resnici ščebeta.
Kje se bo torej čez npr. pet let znašel FB? Bo šel po poti še nedavno nadvse razvpitega, a danes žalostno zapuščenega Second Life, ali bo postal največji internetni velikan, ki bo ključni ponudnik identitete uporabnikov? Menim, da bo ostal nekje vmes. Ljudje bodo pač še nekaj časa sadili korenje po navideznih poljih in iskali znance naokrog po svetu, a kakšne večje osebne koristi od družabnega omrežja ne bodo našli. In ko bo postalo jasno, da vse, kar v FB objavimo, služi predvsem zaslužku njegovih lastnikov, bo tudi navdušenje za objavljanjem vsega primernega in neprimernega usahnilo, še posebej, ko se bodo uporabniki bolj resno zavedli dejanskih posledic objav. Nekoč je pač vsak moral imeti spletno stran, kasneje blog in svoj košček zemlje v Second Life, danes je tako moderno imeti profil v FB. Kakšne večje prihodnosti pa v tem silnem druženju ne vidim in še zmeraj gre predvsem za izgubo časa, ki pa je lahko tudi nadvse zabavna in s tem seveda ni čisto nič narobe.
Vsenavzočnost svetovnega spleta in prepoznavna identiteta uporabnikov omogoča Facebooku, da je vodilni imenik dejanske identitete uporabnikov spleta.
