Skrivnostni dnevnik sitnega naročnika
Večina uporabnikov je do mobilnih storitev resignirano (ne)zadovoljnih, le manjši delež jih nadleguje ponudnike in išče najboljšo storitev za svoj denar …
Očitno imajo tudi ponudniki interneta podoben sentiment do uporabnikov, le da, namesto da bi izboljševali ponudbo, uporabnike raje nadlegujejo z vsakoletnimi podražitvami. Pri nas je obdobje za podražitve navadno poletje, kar je morda prikladno, saj je večina ljudi na dopustu in nimajo možnosti ali želje ukvarjati se z birokracijo, kot je možnost brezplačne prekinitve pogodbe. Zvito, ni kaj.
Za plačilo lahko uporabite plačilno kartico ali PayPal ali Google Pay:
Najprej se morate prijaviti.
V kolikor še nimate svoje prijave, se lahko registrirate.
Večina uporabnikov je do mobilnih storitev resignirano (ne)zadovoljnih, le manjši delež jih nadleguje ponudnike in išče najboljšo storitev za svoj denar …
Očitno imajo tudi ponudniki interneta podoben sentiment do uporabnikov, le da, namesto da bi izboljševali ponudbo, uporabnike raje nadlegujejo z vsakoletnimi podražitvami. Pri nas je obdobje za podražitve navadno poletje, kar je morda prikladno, saj je večina ljudi na dopustu in nimajo možnosti ali želje ukvarjati se z birokracijo, kot je možnost brezplačne prekinitve pogodbe. Zvito, ni kaj.
Kakorkoli že, tudi moj ponudnik se je odločil za podražitev. Obvestilo je poslal kar prek SMS, čeprav se ne spomnim, da sem mu kdaj dal eksplicitno pravico za tovrstno nadlego. Kakorkoli že, branje pravne solate prek zaslona telefona je moteče že za mlade, za osebe globoko v srednjih letih pa mukotrpno. Ker obrazložitve podražitve in novega sistema obračuna naročnine nisem razumel, sem vljudno zaprosil za jedrnato različico.
Izkazalo se je, da je moj ponudnik precej prefrigan. Najprej se je delal, da me ne pozna. Čeprav sem za komunikacijo uporabljal prav tisti poštni predal, v katerega pošilja račune (ki so mimogrede redno poplačani). Menda bi mi lahko kak nepridiprav vdrl v račun, veselo plačeval usluge in nato nadlegoval uboge pare na helpdesku. Ne, številka naročnika je bila obvezna. Naj pojasnim, da je to številka, ki jo je določil prav ponudnik, da mu bo poslovanje z mano lažje. In zdaj jo je želel izvedeti? Na srečo je številka zapisana na vsakomesečnem računu, ki mi ga ponudnik pošilja v taisti nabiralnik, v katerega bi lahko vdrl nepridiprav. Po nekaj kolobocijah mi je številko uspelo najti in z njo osrečiti ponudnika.
Moja sitnoba je bila posledica tega, da smo v zadnjih letih res bolj malo uporabljali dodatne usluge ponudnika. Morda tudi zato, ker je del avdiovizualne opreme že v letih, a hudič pač noče crkniti. In ker sem po analizi plačil ugotovi, da sem kot zvesti naročnik v vseh teh letih ponudniku plačal kar nekaj tisočakov, sem namignil, da bi bilo fino, če bi mi ta ponudil novo televizijo. Žal ni bil za. Ampak potem smo se dogovorili za popust v prihodnje. Ponudba je bila sicer manj ugodna od nekaterih, ki jih je bilo mogoče zaslediti na internetu, toda kompromis se mi je zdel v redu.
Sam sem si kriv, kaj pa se ukvarjam s skrivanjem številke naročnika, z lovljenjem kurirjev in zavračanjem napačne pogodbe.
Aja, se spomnite, da sem si zaželel preprostejše pojasnilo ponudbe? In sem jo dobil – natisnjeno na petih straneh. Toda da ne bi bilo preprosto, je ena od teh strani vsebovala povezave na devet dodatnih dokumentov, ki so obsegali od nekaj do 40 strani. Na srečo so imeli natisnjene kode QR, če bi si zaželel dokumente prebrati s telefonom. Toliko o jedrnatosti. Priznam, da je bilo moje potrpljenje na koncu, zato sem upal, da lahko pogodbo tudi formalno podpišemo.
Ker gre vendarle za spletnega ponudnika, sem pričakoval, da bomo uporabili ustrezno digitalno storitev. Konec koncev sem opremljen s številnimi digitalnimi načini dokazovanja istovetnosti, da številke naročnika niti ne omenjam. Ne, ponudnik je bil neomajen – potrebno je osebno preverjanje, za kar so pooblastili kar kurirja. Tak način se zdi dobra ideja – za upokojensko srenjo, a precej manj za človeka, ki ima delo na različnih koncih Slovenije. Ker kurir ni hotel slišati o popoldanskemu obisku, je sledilo nekaj dni, ko sva se igrala skrivalnice. Po dveh tednih igre sem se v upanju, da bom ustavil kalvarijo, napotil v poslovalnico ponudnika. Pravo izpostavo sem našel že v drugem poskusu. A tik pred podpisom pogodbe sem ugotovil, da je bila v njej napaka. Ponudnik je dano ponudbo malce prilagodil in popust razpolovil. Podpis pogodbe sem zavrnil, ponudnik pa se je obvezal, da bo napako popravil takoj naslednji dan, ki se je raztegnil na skoraj teden. Po mojem naslednjem poizvedovanju so končno izdali popravljeno različico. Tokrat smo podpis izvedli kar prek spleta in celo brez številke naročnika. Toda ko sem že upal, da je projekt končan, me je presenetil račun, ki seveda – ni upošteval popusta. Menda sem pogodbo podpisal prepozno. Res je, sam sem si kriv, kaj pa se ukvarjam s skrivanjem številke naročnika, z lovljenjem kurirjev in zavračanjem napačne pogodbe.
Opisana kolobocija z mojim ponudnikom je seveda lahko posledica le zelo čudnega spleta okoliščin, toda branje podobnih izkušenj sotrpinov namiguje, da gre za običajno prakso ponudnikov, ki izkoriščajo vdanost v usodo večine uporabnikov. Ta večina ne izgublja časa in podražitve mirno prebavi, manjšina pa negoduje ali celo zamenja ponudnika in izkoristi popust.
Žal še vedno ne vem, ali je tovrstno razburjanje res vredno parih fičnikov popusta, ki sem ga plačal s porabo mojega bolj ali manj dragocenega časa. A hkrati je to edini način za upočasnitev »malorizacije« (angl. enshittification) storitve.
