Objavljeno: 12.6.2012 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Posebna 2012 | Teme: android

Skozi Okno v svet

Če bi danes kdo "z lune" padel v ta naš svet tehnike in zabavne elektronike, bi na podlagi vtisa, ki bi si ga ustvaril ob pomoči medijev in spleta, utegnil pomisliti, da se vse vrti le še okoli pametnih telefonov in tablic. Pa ni tako. Levji delež produktivnosti, pa tudi zabave, še vedno nosijo osebni računalniki in Microsoftova Okna v njih.

"Vse za Windows

Če pod računalnike seštejemo osebne računalnike, telefone in tablice, je po podatkih Wikipedie še vedno nekaj več kot 75 % naprav, ki jih poganja ena od različic Windows. Da, 75 %! Tržni delež se resda zmanjšuje, predvsem zaradi telefonskih/tabličnih operacijskih sistemov iOS in Android (in ne zaradi Maca ali celo Linuxa, kot smo pred leti napovedovali), vendar je Windows še vedno de facto standard.

Hkrati je ta operacijski sistem (enako kot konkurenca v obliki Apple MacOS in Linux) tako zajeten, da ga lahko uporabljamo le površinsko ali pa se poglobimo v trike in zvijače, ki nam izkušnjo zelo poglobijo. Tudi uporabniki, ki z Okni živijo od "prvega" pravega Windows 3.1, se z vsako novo različico naučijo (in veselijo?) novih in novih podrobnosti, s katerimi je delo z računalnikom lahko precej lažje. Tudi na naslednjih straneh si boste lahko prebrali kar nekaj nasvetov in zvijač, ki jih najverjetneje še niste poznali.

Po drugi strani pa, na osebnih računalnikih vedno manj uporabljamo operacijski sistem kot tak, uporabljamo programe na njih. In med njimi še najbolj Microsoftovo pisarno, če govorimo o poslovni rabi. Office je, tako kot Windows, gotovo eden najbolj zapletenih paketov na trgu, zato ne čudi, da večina uporabnikov uporablja le majhen odstotek njegovih zmogljivosti. V Wordu večina tipka le običajno besedilo, z le malo oblikovanja, v Excelu se večina zadovolji le s preprostimi preglednicami, ki vsebujejo morda nekaj seštevanja in odštevanja. Pa vendar, včasih je koristno prebrati, kaj vse še zmorejo ti programi in kaj še skrivajo pod pokrovom. Navsezadnje, hej, ali ste vedeli, da lahko v novem Wordu 2010 vpišete "=lorem()" in si prihranite en copy/paste standardnega latinskega besedila, ki se uporablja za zapolnitev strani? Ha?

Res, MS Office je, predvsem za domačega uporabnika, v resnici še preveč zmogljiv, predvsem pa predrag. Še posebej, ker je danes na trgu množica manj zmogljivih, vendar zastonj pisarniških izdelkov, ki veliki večini uporabnikov popolnoma zadostujejo. Na naslednjih straneh si lahko preberete opise brezplačnih paketov, ki jih lahko uporabite, in, še več, opise zastonjskih spletnih storitev, ki prav tako zadoščajo.

Da, če je govor o domačih uporabnikih, je zagotovo največ uporabljan program na osebnem računalniku kar spletni brskalnik, saj lahko v njem danes postorimo marsikaj, tudi urejamo besedilo ali preračunavamo preglednice. In, da, tudi spletni brskalniki so zato vedno bolj operacijski sistemi v malem (hej, poznamo celo prenosnike z operacijskim sistemom, beri brskalnikom - ChromeOS) in je zato vedno bolj vredno pobrskati po njihovih trikih in zvijačah. Prvi dovolj kompleksen in razširljiv brskalnik, pri katerem so postali triki uporabni, je bil Firefox. Pravzaprav smo se včasih najbolj izživljali nad množico dodatkov zanj, šele kasneje tudi nad množico tipk in nastavitev, s katerimi smo ga lahko bolje uporabljali. Danes mu sledita tudi Internet Explorer in Chrome in celo, hej, Opera in še kdo. Tudi o vsem tem na naslednjih straneh.

Windows je daleč največ uporabljan računalniški program na osebnih računalnikih, v poslovnem svetu mu najverjetneje sledi Office, doma pa kar spletni brskalnik. O trikih in zvijačah za vse tri smo spisali 26 strani! - Preberite jih v posebni številki revije Monitor

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Samovozeči taksi opazil orožje pri potnikih, ustavil in poklical policijo

    Waymov samovozeči taksi v San Franciscu je opazil, da sta se vanj usedla dva najstnika, ki sta imela pri sebi strelno orožje. Tedaj je samodejno zapeljal na rob ceste, se ustavil in poklical policijo. Policisti so najstnikoma orožje zaplenili.

    Objavljeno: 15.9.2026 07:00
  • Jensen Huang, Nvidia - Ne, umetna inteligenca nas ne bo pogubila

    Če redno spremljate novice o umetni inteligenci, ste v zadnjih letih lahko dobili vtis, da nas čaka le še nekaj mirnih božičev. Umetna inteligenca naj bi nam vzela službe, postala pametnejša od svojih ustvarjalcev, se naučila izboljševati samo sebe in, če gre verjeti najbolj črnogledim napovedim, prej ali slej ugotovila, da smo ljudje predvsem nepotreben strošek. Tudi v Monitorju smo o takšnih opozorilih že večkrat pisali.

    Objavljeno: 21.9.2026 07:00
  • Evropski, odprtokodni in brezplačni Office je tu

    Evropski odprtokodni pisarniški paket Euro-Office, ki je nastal z odcepom iz OnlyOfficea, z novo izdajo dobiva tudi namizno različico. Doslej je deloval le kot aplikacija v brskalniku, z verzijo Hub 26 Summer pa bo prinesel tudi samostojni program za lokalno uporabo.

    Objavljeno: 18.9.2026 05:00
  • Vojaški letalnik namesto GPS-a uporablja meritve magnetnega polja

    Ameriški vojaški gigant Northrop Grumman je predstavil brezpilotni letalnik, ki deluje tudi ob izpadu ali motnjah satelitske navigacije. Letalnik Lumberjack ima kvantne senzorje magnetnega polja, da lahko zaznava malenkostne spremembe, iz katerih izračuna svojo lokacijo.

    Objavljeno: 16.9.2026 07:00
  • Bolnišnica si je pobrisala desetletje izvidov

    V kliničnem centru v britanskem Nottinghamu so zaradi napake službe za informatiko izgubili več kot desetletje izvidov v porodniškem oddelku. Incident se je zgodil 18. avgusta letos in je posledica človeške napake. Odkrili so jo že nekaj minut po dogodku in do danes obnovili vsebino, ne pa tudi podatkov o dostopih. Napaka ne bo vplivala na oskrbo, zatrjujejo odgovorni.

    Objavljeno: 23.9.2026 07:00
  • Namesto menjave strojne opreme CERN menja Linuxovo distribucijo

    Povsem spodobni kosi strojne opreme lahko nenadoma zastarijo, ko se proizvajalci programske opreme odločijo, da jih ne bodo več podpirali. To se je zgodilo celo v CERN-u, pa čeprav uporabljajo odprtokodno programsko opremo. Zato bodo na računalnikih, ki krmilijo specializirane instrumente, RHEL zamenjali z Debianom.

    Objavljeno: 14.9.2026 07:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji