Še v prodaji - Monitor Svet

Bralci se spreminjamo, bralne navade so drugačne, povprečen čas zbranosti bralca se krajša, internet je preplavljen z množico vedno krajših in vedno bolj grafično bogatih novic. Bralci v resnici ne beremo več, temveč le bežno zaznavamo naslove in podnaslove.

Kaj pa, če sta vzrok in posledica v resnici zamenjana? Bi se dalo tudi drugače? Monitor Svet, ki ga držite v rokah, je točno to – poskus, pritegniti tiste, ki bi radi brali, pa nimajo kaj.

Monitor izhaja že 25 let in verjetno se ne bo težko strinjati z mano, da se je v tem času tako spremenil, da bi ga bralec, ki bi danes dobil v roke eno prvih številk, težko prepoznal. Osnova prvih številk so bili izredno dolgi primerjalni testi (primerjali in preizkušali smo tudi 100 in več osebnih računalnikov), veliko strani je bilo zapolnjenih z novicami iz sveta računalništva. Novice so bile pač v tistih časih iskano blago, interneta ni bilo, bilo je le nekaj specializiranih (ameriških) storitev, ki so (nam) novice drago zaračunale. Danes internet definitivno je, povsod, lahko rečemo, da naše življenja prežema skoz in skoz, še najbolj drastično pa se je dotaknil medijev. Novice so tam na voljo zastonj, zato jih v Monitorju vsak mesec le na kratko povzemamo. Internet izkoriščamo tudi za »krajšanje« primerjalnih testov, ki se jih v nekaterih primerih lotevamo tako, da tabele in rezultate le dopolnjujemo, v celoti pa so na voljo na spletni strani.

Ker s tem v reviji pridobimo kar nekaj prostora, že vrsto let povečujemo število strani, namenjenih nasvetom in predvsem novim tehnologijam. In ker računalniki danes niso več le računalniki, pišemo tudi o telefonih in tablicah, navsezadnje tudi avtomobilih. Mimogrede, v naslednji številki, ki izide čez 14 dni, bomo nadaljevali serijo preizkusov tehnoloških rešitev, ki jih premorejo današnji avtomobili.

Poleg tega se že nekaj let zavedamo, da v oddaljeni Sloveniji težko sestavimo take članke, kot jih objavljajo renomirane ameriške revije, ki so bliže dogajanju, bliže Silicijevi dolini. Zato imamo že dalj časa rubriko Iz tujega tiska, v kateri objavljamo prevedene članke priznanih ameriških revij Fast company, The Atlantic, MIT Technology Review in New Scientist. Gre za besedila, ki so drugačna od siceršnjih besedil v Monitorju, saj jih pišejo tuji avtorji z neposrednim dostopom do ključnih svetovnih akterjev s področja zabavne elektronike in interneta. Gre za »računalništvo« z drugega vidika, kot ga sicer izražajo članki v Monitorju.

Hkrati se v uredništvu zavedamo, da so potencialni bralci takih člankov nekoliko drugačni od bralcev običajnih Monitorjevih člankov. To so bralci, ki imajo radi poglobljene vsebine (članki so daljši – dolgi štiri in tudi več strani), ki jih ne zanimajo toliko ocene posameznih izdelkov, temveč ozadje večjih zgodb. To so bralci, ki jim hitro brskanje po internetu ni dovolj, temveč radi berejo.

In s tem sem prišel do revije, ki jo držite v rokah in je v resnici koncentrat rubrike Iz tujega tiska. To je Monitor Svet, trinajsta številka Monitorja, ki bo izhajala sredi marca – vmes med redno marčevsko in aprilsko številko. Zamisel posebne številke je narediti revijo s poglobljenimi članki s področja »računalništva«, zabavne elektronike in interneta, torej tehnologij, ki danes prežemajo svet okoli nas. Za razliko od običajnega Monitorja je Svet veliko manj »izdelkovno« usmerjen, bolj se posveča tehnologijam, trendom, smernicam in – pomembnim osebnostim, na katere računamo pri osmišljanju tehnološke prihodnosti.

Med slednjimi naj opozorim na intervju z Marcom Andreessenom, ki je bil leta 1992 soavtor prvega spletnega brskalnika NCSA Mosaic (in nato Netscapea), trenutno pa sedi v upravnih odborih podjetij Facebook, eBay in Hewlett-Packard. In na intervju s Petrom Thielom, ki je soustanovil Paypal. Medtem ko se drugi soustanovitelj, Elon Musk, ukvarja s tem, da bi spremenil svet in vesolje (Tesla, SpaceX, Hyperloop), Thiel vlaga v tehnološka podjetja, ki po njegovem vložku kot po čudežu vedno uspejo (Facebook, LinkedIn).

Sicer pa je večji del revije tako ali drugače posvečen novim tehnologijam. Od masivno vzporednih računalnikov, ki so človeka nekoč premagali v šahu, danes pa obljubljajo ključne preboje v medicini, pa do kvantnih računalnikov, ki menda so že na voljo in jih celo prodajajo, pa nihče v resnici ne ve natanko, ali so res kvantni. Od upravljanja računalnikov s kretnjami do algoritmov, ki znajo prebrati uporabnikov okus za poslušanje glasbe. Od spletnega iskalnika, ki ga je povozil Google (Yahoo), do spletnega iskalnika, ki poskuša Google čim bolj natančno posnemati (Baidu). Od samodejnih avtomobilov do še vedno ne najboljših baterij, ki bi bile nujne, da bi avtomobili končno tudi zares stekli na elektriko.

In seveda – tema številke – Googlovi skrivnostni razvojni laboratoriji X, ki so še vedno videti kot primeren prostor za uresničevanje norih zamisli in v katerih še vedno kraljujejo »nori znanstveniki«. Priznamo, tudi nam se je pred leti sprva zdelo, da je projekt »internetnih balonov« le ena izmed manj domiselnih spletnih šal, toda videti je, da bo na koncu uspela. Morda bo tako tudi z vesoljskimi dvigali, teleportacijo in seveda samovozečimi avtomobili. Ne, z lebdečo rolko pa ne, nad njo so obupali, kot boste lahko prebrali.