Se je internet res pokvaril?
Internet je zagotovo največja pridobitev zadnjega obdobja človeštva, pridobitev, ki je svet že spremenila in ga bo še – do nerazpoznavnosti. Ali je svet spremenjen zaradi interneta samega ali zato, ker se je ta »pokvaril«, pa je že drugo vprašanje.
Internet je nastal kot podatkovna povezava, ki naj bi ameriški vojski omočila povezljivost tudi v primeru (atomske) vojne, danes pa je to podatkovna povezava, ki de facto omogoča delovanje sveta. Brez interneta danes ne deluje (skoraj) nič. Ne deluje trgovanje ne tovarne niti bolj osebne stvari, kot je, denimo, televizija in/ali radio. Bržkone bi se z daljšim izpadom internetnih podatkovnih povezav prav kmalu sesuli tudi energetski sistemi, da o bančnem ne govorimo. Prav v vsakem podjetju so brez podatkovnih povezav današnji računalniki večinoma le sami sebi namen, da o pametnih telefonih, ki bi zmogli le še »telefonirati«, niti ne izgubljam besed.
Navajeni smo, da imamo v žepu stalno povezavo z vsemi svetovnimi zbirkami znanja in neznanja (Google, Wikipedia, hm, Facebook), da vedno vemo, kakšno je vreme na kateremkoli koncu sveta, da vedno lahko preverimo, kje je kakšno letalo (no, skoraj), da lahko kadarkoli in kjerkoli (zastonj) preberemo katerokoli novico ali informacijo, da lahko kadarkoli in kjerkoli poslušamo katerokoli glasbo in/ali pogledamo film/serijo. In, seveda, da vedno vemo, koliko stane zobna ščetka v lokalni trgovini, na Amazonu ali pri »kitajcih«. In se nato ustrezno odločimo.
Glasbo in filme kupujemo le še pri tistih največjih ponudnikih, tudi informacije beremo pri največjih, ki so tako in tako zastonj. Zato, ker se edini zmorejo preživeti z oglaševanjem in s »prodajo« naših osebnih podatkov (ali pa jih vzdržujemo z davki). Kupujemo pa seveda tam, kjer je najceneje. Najceneje je seveda pri tistih, ki prodajajo v največjih količinah in ki imajo za to na voljo največ kapitala. In ki seveda kar najbolje »stisnejo« svoje zaposlene, ponavadi bolj kot jih je dovoljeno »stisniti« pri nas. Kupujemo torej pri Amazonu, na eBayu, pri »kitajcih«.
Ugotovili boste, da internet v resnici ni pokvarjen, ampak je takšen, kot si ga sami naredimo .
Zadovoljni smo – kupujemo poceni, gledamo in poslušamo poceni, beremo zastonj, s prijatelji, z znanci in neznanci komuniciramo zastonj. Prednosti interneta so jasne in očitne.
In vendar …
Ker kupujemo poceni in predvsem v tujini, bodo počasi izumrle lokalne trgovske družbe. Pri nas lahko to za zdaj opazujemo na področju tehnike, kjer je lokalnih trgovin vedno manj, še manj pa imajo česarkoli na zalogi. In tako bo tudi zaposlenih in zaslužka vedno manj. Zato bo manj denarja, tudi tistega, ki bi ga radi porabili za cenejše tuje prodajalce. Vem, nismo še tam, ampak … V ZDA je, denimo, Amazon že znan po tem, da v tistem delu trgovine, ki se ga loti, »trava ne raste več«. Že objava namena, da se bo z nečim začel ukvarjati, lahko tisti del gospodarstva spravi na kolena. Res pa je, da so lokalne skupnosti vesele, ko ta, isti Amazon v njihov okoliš pripelje svoja skladišča, saj je takrat vsaj osnovnih in manj plačanih delovnih mest dovolj.
Ker komuniciramo in beremo zastonj in predvsem tisto, kar nas zanima, smo zaprti v informacijske mehurčke. Prepričani smo, da vsi mislijo enako kot mi, pa naj si gre za politiko ali za prepričanje o ravnosti zemlje. Še več, tisti, ki sistem obvladajo, ga znajo izkoristiti in v svoje »mehurčke« privabiti še marsikoga.
In vendar … Ni vse tako črno.
Z malce truda lahko vse negativne lastnosti interneta preskočimo. Ostanemo lahko zvedavi in informacije iščemo tudi še kje drugje kot na Facebooku ali Twitterju. Ostanemo lahko odprti in se potrudimo brati tudi tisto, česar nam Google sam od sebe ne priporoča. Vsake toliko se lahko spomnimo za koliko denarja, kako dolge ure in v kakšnih razmerah dela tisti delavec v Amazonu (v Aliexpressu, Gearbestu …), ki je zapakiral naš paket, in kupujemo (tudi) v naših trgovinah, lahko tudi spletnih. Kak odstotek dražje, pa kaj.
In ugotovili bomo, da internet v resnici ni pokvarjen, ampak je takšen, kot si ga sami naredimo. Na njem najdemo tisto, kar sami hočemo, prek njega komuniciramo, s komer sami želimo, prek njega kupujemo tam, kjer sami izberemo. Še nikoli na dosegu rok nismo imeli take količine znanja vsega človeštva, kot ga imamo ravno zdaj. Poskušajmo zato to ceniti.
Vsaj delček tega širnega znanja lahko preberete na naslednjih straneh. V zadnje pol leta, kar je ta številka nastajala, smo zbrali 33 člankov iz najboljših tujih tehnoloških publikacij, tematike pa pokrivajo umetno inteligenco, kvantne računalnike, uspešna tehnološka podjetja, razvoj na področju samovozečih avtomobilov in pametnih mest, berete pa lahko tudi o kitajskem Šenzenu, ki je v veliki meri odgovoren za vso tehnologijo, ki nas danes obkroža.
Želim vam prijetno branje!
Digitalni Monitor Svet lahko kupite tukaj, za papirni nakup in naročnino pa se oglasite tukaj.
